registrirana dediščina
Ljubljana - Cerkev sv. Simona in Jude Tadeja na Rudniku
Opis
V osnovi gotska cerkev (omenjena 1462) je bila temeljito barokizirana 1753. Freska sv. Krištofa iz 1500 na fasadi je prenesena v zvonik. Veliki poznobaročni oltar iz 2. polovice 18. stol. s kipi Simona in Jude ter Marije z detetom.
Cerkev sv. Simona in Jude Tadeja na Rudniku
Viri pregledani
Cerkev sv. Simona in Jude Tadeja stoji na griču na jugovzhodnem robu Rudnika v Ljubljani. Ohranja gotsko osnovo in baročno opremo.

Gotska osnova in baročni oltar
Register kulturne dediščine postavlja cerkev na grič ob zahodnem vznožju Gradišča. V osnovi gotsko stavbo povezuje z omembo leta 1462 in temeljito barokizacijo leta 1753. Freska sv. Krištofa, datirana okoli leta 1500, je bila z nekdanje fasade prenesena v zvonik. Veliki poznobaročni oltar izvira iz druge polovice osemnajstega stoletja in vsebuje kipe obeh zavetnikov ter Marije z detetom. [1]
Srednjeveška omemba in barokizacija
Janez Höfler navaja dokument z dne 25. maja 1462, v katerem je cerkev označena na Rudniku. Barokizacijo datira v obdobje 1753–1755 in pojasni, da so pri njej uporabili stare zidove. Za župnijsko ureditev navede ustanovitev vikariata leta 1787 ter župnije leta 1875. Njegov časovni razpon barokizacije se razlikuje od posamične registrske letnice; obe navedbi sta tu pripisani svojima viroma. [2]
Zakristija, slike in prazniki
Andrej Pogačnik v župnijski zgodovini opisuje popis cerkve leta 1526 zaradi turškega davka. Leta 1659 so rudniški ključarji ljubljanski mestni magistrat prosili za opeko za novo zakristijo. Pri gradnji cerkve so sodelovale vasi Rudnik, Sela, Orle, Lavrica, Daljna vas, Srednja vas in Zgornja vas. Začetek gradnje baročne cerkve ta predstavitev postavlja v leto 1755. [3]
Pogačnik navaja, da je imela prvotna cerkev dva zvonika; leta 1896 so enega podrli in postavili enega. Sliko sv. Janeza Bosca na levi strani pripisuje Tomažu Perku, sliki sv. Vincencija in sv. Jurija pa Ciboju. Prvotne orgle so bile delo Antona Jenka. Med drugo svetovno vojno sta bila poškodovana cerkev in župnišče. [3]
Z Rudnikom povezuje tudi velikansko butaro, ki jo vaščani Orl pripravijo za cvetno nedeljo: dolga je od šestnajst do dvajset metrov in jo postavijo pred cerkev. Blagoslov konj na štefanovo je bil med drugo svetovno vojno prekinjen in obnovljen leta 1991. Spomladansko žegnanje je četrto nedeljo po veliki noči, jesensko pa na nedeljo, najbližjo 28. oktobru. [3]
Podobe v glavnem oltarju in razgled
Župnijska predstavitev poleg Marije z detetom in obeh apostolov v glavnem oltarju posebej opozarja na upodobitvi sv. Katarine in sv. Barbare nad njim. Cerkev z župniščem je vidna z južne obvoznice in stare Dolenjske ceste. Z griča se odpira pogled na Ljubljansko barje, proti jugu na Krim in Mokrec, proti zahodu pa na Zaplano in Ključ. [5]
Obnova zvonika in štirje zvonovi
Župnija je leta 2022 zaradi slabega stanja zvonika začela celovito obnovo in ureditev avtomatizacije zvonjenja. Izdelali so novo hrastovo nosilno konstrukcijo, zvonove spustili zaradi peskanja in ponovne uglasitve ter opravili zidarska dela na razpokanih obokih in v prostoru zvonika. Janez Moškrič je z ekipo uredil nosilni sistem, ki je omogočil namestitev novega četrtega zvona. Novi zvon je posvetil škof Anton Jamnik in blagoslovil obnovitvena dela. [4]
Objavljeni popis največji zvon pripisuje Antoniju Samassi iz Ljubljane: ulit je bil leta 1862, ima premer 110 centimetrov in tehta 687 kilogramov. Na njem sta podobi zavetnikov ter Križanega z Marijo in Janezom. Zvonova iz leta 1922 sta delo Strojnih tovarn in livarn Ljubljana; tehtata 388 in 258 kilogramov. Na prvem so sv. Anton Padovanski, Barbara in Jožef, na drugem sv. Alojzij Gonzaga. Četrti zvon iz Innsbrucka je iz leta 2022, tehta 103 kilograme in nosi podobo sv. Janeza Bosca. [4]
Sanacija zunanjosti leta 2026
Zaradi kapilarne vlage, ki prodira v stavbo, je župnija z Zadrugo Živa iz Vrhnike sklenila pogodbo za sanacijo zunanjosti. Dela so se začela 17. avgusta 2026. Objavljeni načrt navaja strokovno vodstvo, zahteve spomeniškega varstva in smernice Ljubljanske nadškofije. Predračunska vrednost je 84.897 evrov. Zaključek je napovedan za 10. november 2026; ob preverjanju 11. oktobra to še ni bil pretekli datum in ni predstavljen kot dokaz že dokončanih del. [6]
Zunanjščina na fotografiji iz leta 2014
Doremov posnetek iz septembra 2014 kaže stransko zunanjščino z visokimi polkrožno zaključenimi okni in nižjim prizidkom. Zvonik ima polkrožne odprtine zvonišča, nad njimi ure ter členjeno streho z odprtim zgornjim delom, čebulastim zaključkom in križem. Fotografija prikazuje stanje pred poznejšima obnovama. [7]
Pogosta vprašanja
- Kje stoji cerkev na Rudniku?
- Na griču ob zahodnem vznožju Gradišča, na jugovzhodnem robu Rudnika v Ljubljani. [1]
- Kje je freska sv. Krištofa?
- Freska okoli leta 1500 je bila z nekdanje fasade prenesena v zvonik. [1]
- Kdaj je bila ustanovljena župnija?
- Po Höflerju leta 1875; vikariat je bil ustanovljen leta 1787. [2]
- Kdo je naslikal sv. Janeza Bosca?
- Župnijska zgodovina sliko na levi strani pripisuje Tomažu Perku. [3]
- Koliko zvonov navaja popis po obnovi?
- Štiri; novi četrti zvon iz leta 2022 tehta 103 kilograme. [4]
- Kdaj se je začela sanacija zunanjosti?
- 17. avgusta 2026; zaključek je napovedan za 10. november 2026. [6]
Viri predstavitve
- RNPD — Ljubljana, Cerkev sv. Simona in Jude Tadeja na Rudniku, EŠD 1994
- Janez Höfler — Historična topografija predjožefinskih župnij na Slovenskem: Kranjska, tiskana str. 119, fizična 121, odstavek 15
- Andrej Pogačnik — Zgodovina župnije Rudnik, Župnija Rudnik
- Župnija Rudnik — Obnova zvonov, dela in podatki o štirih zvonovih
- Župnija Rudnik — O župniji, lega in glavni oltar
- Župnija Rudnik — Sanacija cerkve, začetek 17. avgusta 2026 in napovedani zaključek
- Doremo — Rudnik Ljubljana Slovenia - church, 16. september 2014, CC BY-SA 4.0, Wikimedia Commons
Lega
Cerkev stoji na griču ob zahodnem vznožju Gradišča, na jugovzhodnem robu Rudnika.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.

Še v občini Ljubljana
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Besnica - Kapelica
prva polovica 20. stol.
Kapelica stoji v Spodnji Besnici ob križišču, kjer se združita poti iz Sostra in Podgrada.
registrirana dediščinaEŠD 18458Črna vas - Cerkev sv. Mihaela
druga četrtina 20. stol., 1937-1939
Cerkev stoji na zahodni strani Črne vasi na Barju, nedaleč od odcepa Ižanske ceste.
spomenik državnega pomenaEŠD 79Črna vas - Kapelica pri hiši Črna vas 229
zadnja četrtina 19. stol.
Kapelica stoji ob hiši Črna vas 229.
registrirana dediščinaEŠD 11547Janče - Cerkev sv. Nikolaja
zadnja četrtina 17. stol., 18. stol., 19. stol., 1830, 1880
Cerkev sv. Nikolaja stoji sredi pokopališča, južno od ceste, v vasi.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 1863Janče - Kapela Rožnovenske Matere božje
zadnja četrtina 19. stol., 1897
Kapela stoji na južni strani ceste jugozahodno od vasi Janče.
registrirana dediščinaEŠD 18816Javor - Cerkev sv. Ane
prva četrtina 20. stol., 1906-1908
Cerkev stoji jugovzhodno od naselja, severno od ceste Javor - Roje.
registrirana dediščinaEŠD 1864Ljubljana - Ambient cerkve sv. Štefana v Štepanji vasi
druga četrtina 16. stol., 1526 (omemba), tretja četrtina 17. stol., 1653-1654, 1673-1674, druga četrtina 18. stol.
Ambient cerkve je vzhodno od Gruberjevega prekopa v severnem delu Štepanje vasi.
registrirana dediščinaEŠD 2001Ljubljana - Cerkev Device Marije pomočnice
prva četrtina 18. stol., 1714-1715
Cerkev stoji na severni strani samostana Križanke, na Trgu francoske revolucije.
spomenik državnega pomenaEŠD 1589Ljubljana - Cerkev Kristusovega učlovečenja v Dravljah
zadnja četrtina 20. stol., 1985
Dravlje. Južno od stare cerkve in pokopališča.
registrirana dediščinaEŠD 4158