spomenik državnega pomena
Ljubljana - Cerkev sv. Simona in Jude Tadeja v Črnučah
Opis
Cerkev, zgrajena 1880 na mestu starejše cerkve (omemba 1526), poškodovana v potresu 1895 in dograjena med 1896-1901 po načrtih R. Jeblingerja iz Linza. Notranjost cerkve poudarja krstilnica, urejena po načrtih (1953) arhitekta Plečnika.
Cerkev v Črnučah: Plečnikova krstilnica in potresna prezidava
Viri pregledani
V črnuški župnijski cerkvi je Plečnik uredil krstilnico s krstnim kamnom, modrimi pečnicami in opremo, ki povezuje staro ter novo cerkev.

Župnijska cerkev v Črnučah
Cerkev sv. Simona in Jude Tadeja stoji južno od glavne ceste na Črnučah v Ljubljani. Njen zunanji pogled z visokim zvonikom je na fotografiji iz januarja 2021 prikazan s strani pokopališča. V notranjosti je posebej pomembna Plečnikova krstilnica, urejena v manjšem prostoru levo od glavnega vhoda, pod korom. Njene načrte register in odlok datirata v leto 1953. [1][3][4][5]
Starejše cerkve in potresna prezidava
Höfler navaja starejšo cerkev, zgrajeno leta 1743 in posvečeno leta 1767. Za novo cerkev na istem mestu podaja začetek gradnje 3. junija 1880 in blagoslov temeljnega kamna 20. junija. Med gradnjo jo je 28. julija prizadel požar vasi. Kljub temu je bila končana in blagoslovljena 21. novembra istega leta, posvečena pa 4. septembra 1887. [1][2]
Po Höflerjevi topografiji je bila ta stavba porušena v potresu 14. aprila 1895. Novo cerkev so nato na drugem mestu gradili v letih 1896–1897 po načrtih arhitekta Rajmunda Jeblingerja; posvečena je bila 8. septembra 1901. Registrski povzetek čas po potresu opisuje kot dograditev v letih 1896–1901 in prav tako navaja Jeblingerjeve načrte. Vira uporabljata različen opis tega gradbenega prehoda, zato časovnice ni mogoče povzeti zgolj kot eno samo gradnjo leta 1880. [1][2]
Höfler za cerkveno upravo navaja ustanovitev kuratnega beneficija leta 1765, omembo vikariata leta 1767 in ustanovitev župnije leta 1863. Ti mejniki opisujejo razvoj cerkvene organizacije in so ločeni od poznejše gradnje ter potresnega uničenja stavbe. [1][2]
Plečnikov mali prostor pod korom
Odlok iz leta 2009 krstilnico umešča na severovzhodno stran cerkve, levo od vhoda, ter jo opredeljuje kot delo Plečnikovega poznega ustvarjanja. Janko Jarc v občinskem glasilu opisuje vhodni portal z dvema vitkima samostojnima stebroma. Nad njima je preklada z dvema različno oblikovanima vazama, vhod pa zapirajo kovana mrežasta vrata. [3][4]
Ob masivnem krstnem kamnu stoji bogato oblikovan krstni svečnik. Na steni pod oknom je veliko razpelo z zlatim sijem, preneseno iz stare cerkve, porušene v potresu. Nad krstnim kamnom sta kipa sv. Petra in sv. Magdalene. Prostor dopolnjuje lestenec, pod stropom pa je prevotljena lesena preklada. Omarico zapirata dve leseni krili s plameni na vrhu. [3][4]
Stene skoraj do višine okna prekrivajo kobaltno modre glazirane pečnice z reliefom orla s križem v medaljonu. Jarc to barvno ureditev povezuje z vodo in simboliko krsta. Krstilnico je leta 1955 v Plečnikovi prisotnosti blagoslovil župnik Feliks Zajec. Datum načrtov 1953 in blagoslov 1955 tako označujeta različna koraka nastanka te notranje ureditve. [3][4]
Obnova pečnic in ohranitev opreme
Črnuški glas decembra 2025 poroča, da je škof Anton Jamnik 26. oktobra blagoslovil obnovljeno krstilnico. Po Jarčevem zapisu je vlaga prodirala v pečnice s hrbtne strani, soliter pa je povzročal napetosti in odstopanje glazure. Leta 1994 so prerezali ter izolirali zunanje zidove cerkve; pri tem so bile poškodovane tudi pečnice v prvi vrsti krstilnice. [4]
Pri obnovi je restavrator Luka Bogovčič s sodelavci očistil, utrdil, popravil in zaščitil 120 ohranjenih pečnic. Manjkajoče so izdelali na Črnučah po neglaziranem primerku, odkritem v Plečnikovi hiši v Trnovem. Nove pečnice so nekoliko svetlejše od ohranjenih. Obnovili so prvotno barvo poškodovanih sten in dodali razsvetljavo z močnejšo svetlobo za oglede ter nevsiljivo za obred. Po poročilu je vsa sredstva prispevala župnija Črnuče. [4]
Poškodovanih je bilo več kot dve tretjini pečnic, zato je obnova zajela tako reševanje starega materiala kot izdelavo nadomestnih kosov. Jarc kot udeležence obnove poleg restavratorskega ateljeja Bogovčič, Triptih, navaja konservatorko Meto Škoflek Brezovčnik iz ljubljanske enote zavoda za varstvo dediščine in župnika Stanka Štefaniča. Slednji je vztrajal pri dokončanju del kljub zapletom. [4]
Pred obnovo krstilnice sta že potekali prenova zunanjosti in notranjosti cerkve. Za krstilnico tedaj ni bilo dovolj strokovne spodbude in sredstev. Poročilo iz leta 2025 opozarja tudi na pred leti vgrajeno talno ogrevanje: njegova vloga je vzdrževanje stalnejše temperature in vlage, pomembnih za ohranitev obnovljenih površin. [4]
Pogosta vprašanja
- Kje stoji cerkev sv. Simona in Jude Tadeja?
- Južno od glavne ceste na Črnučah v Ljubljani. [1]
- Kdo je načrtoval cerkev po potresu?
- Po Höflerju so novo cerkev v letih 1896–1897 gradili po načrtih Rajmunda Jeblingerja, posvetitev pa je sledila 8. septembra 1901. [2]
- Kje je Plečnikova krstilnica?
- Na severovzhodni strani notranjosti, levo od vhoda v cerkev. [3]
- Kdaj je bila Plečnikova krstilnica blagoslovljena?
- Jarc navaja blagoslov leta 1955 v Plečnikovi prisotnosti. [4]
- Kaj posebej zaznamuje njeno opremo?
- Krstni kamen in svečnik, modre pečnice, razpelo, kipa sv. Petra in sv. Magdalene ter lestenec. [4]
- Kako so dopolnili manjkajoče pečnice?
- Izdelali so jih po neglaziranem primerku iz Plečnikove hiše v Trnovem; nove so nekoliko svetlejše od ohranjenih. [4]
Viri predstavitve
- Register nepremične kulturne dediščine: Cerkev sv. Simona in Jude Tadeja v Črnučah, EŠD 1982
- Janez Höfler, Historična topografija Kranjske, druga izdaja 2017, tiskana stran 94
- Odlok o razglasitvi Plečnikovih del v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena, 2009, 52. člen
- Janko Jarc: Obnovljena Plečnikova krstilnica, Črnuški glas 26, december 2025, stran 14
- Ajznponar: cerkev v Črnučah, 28. januar 2021, CC BY-SA 4.0
Lega
Cerkev stoji južno od glavne ceste na Črnučah.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.
Še v občini Ljubljana
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Besnica - Kapelica
prva polovica 20. stol.
Kapelica stoji v Spodnji Besnici ob križišču, kjer se združita poti iz Sostra in Podgrada.
registrirana dediščinaEŠD 18458Črna vas - Cerkev sv. Mihaela
druga četrtina 20. stol., 1937-1939
Cerkev stoji na zahodni strani Črne vasi na Barju, nedaleč od odcepa Ižanske ceste.
spomenik državnega pomenaEŠD 79Črna vas - Kapelica pri hiši Črna vas 229
zadnja četrtina 19. stol.
Kapelica stoji ob hiši Črna vas 229.
registrirana dediščinaEŠD 11547Janče - Cerkev sv. Nikolaja
zadnja četrtina 17. stol., 18. stol., 19. stol., 1830, 1880
Cerkev sv. Nikolaja stoji sredi pokopališča, južno od ceste, v vasi.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 1863Janče - Kapela Rožnovenske Matere božje
zadnja četrtina 19. stol., 1897
Kapela stoji na južni strani ceste jugozahodno od vasi Janče.
registrirana dediščinaEŠD 18816Javor - Cerkev sv. Ane
prva četrtina 20. stol., 1906-1908
Cerkev stoji jugovzhodno od naselja, severno od ceste Javor - Roje.
registrirana dediščinaEŠD 1864Ljubljana - Ambient cerkve sv. Štefana v Štepanji vasi
druga četrtina 16. stol., 1526 (omemba), tretja četrtina 17. stol., 1653-1654, 1673-1674, druga četrtina 18. stol.
Ambient cerkve je vzhodno od Gruberjevega prekopa v severnem delu Štepanje vasi.
registrirana dediščinaEŠD 2001Ljubljana - Cerkev Device Marije pomočnice
prva četrtina 18. stol., 1714-1715
Cerkev stoji na severni strani samostana Križanke, na Trgu francoske revolucije.
spomenik državnega pomenaEŠD 1589Ljubljana - Cerkev Kristusovega učlovečenja v Dravljah
zadnja četrtina 20. stol., 1985
Dravlje. Južno od stare cerkve in pokopališča.
registrirana dediščinaEŠD 4158