Preskoči na vsebino

registrirana dediščina

Ljubljana - Cerkev sv. Tomaža v Zgornji Zadobrovi

Opis

Podružnica je prvič omenjena 1526. Ponovno jo posveti škof T. Hren 1603. Večje prezidave 1670. Trije leseni neobaročni oltarji, križev pot 1829 J. Potočnik.

Stara cerkev sv. Tomaža v Zgornji Zadobrovi

Viri pregledani

Stara cerkev sv. Tomaža v Zgornji Zadobrovi hrani tri lesene neobaročne oltarje in Potočnikov križev pot iz leta 1829.

Stara cerkev sv. Tomaža v Zgornji Zadobrovi z visokim koničasto pokritim zvonikom
Stara cerkev sv. Tomaža v Zgornji Zadobrovi, 10. september 2020. Ajznponar, CC BY-SA 4.0. Zmanjšanje in pretvorba v WebP, brez izreza. Izvirnik fotografije · CC BY-SA 4.0

Oltarji in križev pot

Register kulturne dediščine opredeljuje stavbo kot delno orientirano podružnično cerkev. Prvo omembo postavlja v leto 1526, ponovno posvetitev po škofu Tomažu Hrenu v leto 1603, večje prezidave pa v leto 1670. Med ohranjeno opremo posebej izpostavlja tri lesene neobaročne oltarje. Križev pot iz leta 1829 pripisuje J. Potočniku. [1]

Zavetnik v urbarju iz leta 1490

Župnijski prispevek o prvi pisni omembi opozarja, da je ime sv. Tomaža izpričano že pred inventarnim popisom iz leta 1526. Navaja urbar Nemškega viteškega reda iz leta 1490 za njegove posesti v okolici Ljubljane, Metlike, Črnomlja in Velike Nedelje. Izvirnik hranijo v arhivu reda na Dunaju, kopijo pa v Zgodovinskem arhivu Ljubljana. Zapis označuje kraj z nemškim imenom »zu sannd Thomas« in omenja tri kmetije pri sv. Tomažu. To je sled poimenovanja po cerkvenem zavetniku, ne datacija danes ohranjenih zidov. [3]

Isti prispevek opisuje požig cerkve med turškim vpadom leta 1529. Lesena predhodnica je predstavljena kot izročilo. Po župnijskem opisu so domačini nato na njenem mestu zgradili zidano cerkev. [3]

Bakren kelih in odvzeta gotovina leta 1526

Poseben župnijski prispevek pojasnjuje namen inventarnega zapisnika: šlo je za popis cerkvenega posodja in gotovine, odvzetih na ukaz nadvojvode Ferdinanda I. za obrambo pred Turki. Na podlagi poročila Antona Koblarja iz leta 1895 povzema odvzem 27. novembra 1526. Zadobrovški cerkvi so vzeli bakren kelih, štiri funte pfenigov in trideset krajcarjev. Ukrep je zajel ljubljansko cerkev sv. Petra in štiriindvajset njenih podružnic. Predstojniki so dobili potrdila o prejemu za predvideno odškodnino; po prispevku ta ni bila izplačana. [7]

Hrenov zapis z dne 28. septembra 1603

Župnija objavlja prevedeni povzetek Hrenovega poročila iz Protokola ljubljanske škofije za leta 1599–1605. Škof v njem navaja, da je 28. septembra 1603 posvetil cerkev in oltar sv. Tomaža apostola v Zadobrovi. Stavbo opredeli kot podružnico sv. Petra v Ljubljani ter omeni požarno poškodovanje in onečaščenje med turškim napadom leta 1529. V oltar je položil svetniške relikvije. Obiskovalcem na dan posvetitve in ob njeni obletnici je podelil odpustek. Poročilo posebej dodaja, da je po obedu v isti cerkvi birmal približno 293 ljudi. [4]

Po predstavitvi je izvirni protokol v Metropolitanski knjižnici v Zagrebu, kamor je prišel z Valvasorjevo zapuščino. Nadškofijski arhiv v Ljubljani hrani kopijo in prepis arhivarja Franca Pokorna iz začetka dvajsetega stoletja. Metod Benedik je prepis objavil leta 1984 v šesti številki revije Acta Ecclesiastica Sloveniae. Spletno besedilo je povzetek v prevodu; izvirnik in navedeni prepisi so latinski. [4]

Kaj sta ugotovili vizitaciji leta 1631 in 1668

Župnijski zgodovinski prispevek povzema raziskavi Ane Lavrič o škofijskih vizitacijah. Ob obisku leta 1631 je vizitator popisal oltar sv. Tomaža, majhna okna in temno cerkev brez križa. Pri vhodu je stal neposvečen zunanji oltar; tudi delno obzidano pokopališče ni bilo posvečeno. Odredil je nakup križa, odstranitev zunanjega oltarja, zlaganje njegovih kamnov na pokopališko obzidje, popravilo oken in obnovo strehe. Kot edini stalni dohodek cerkve je navedel tri krave, zemljišč v zakupu v njeno korist pa ni bilo. [5]

Vizitacija Jožefa Rabatte leta 1668 je že opisovala razširjen in obokan prezbiterij. Ladja je bila še vedno temna, zidanega oltarja v lopi pa še niso odstranili. Poročili tako ohranjata različna časovna prereza cerkvene opreme in stavbe, ne popisa njenega današnjega stanja. [5]

Podružnica in poznejše župnijsko središče

Cerkev je stoletja pripadala ljubljanski pražupniji sv. Petra. Ob ustanovitvi župnije Device Marije v Polju leta 1783 je prešla v njen okvir. Župnijski pregled med poznejšimi preizkušnjami navaja poškodbe ob ljubljanskem potresu leta 1895 in odvzem zvonov med prvo svetovno vojno leta 1916. [2]

Samostojna župnija Ljubljana Zadobrova je nastala 15. avgusta 1980 z odlokom, ki ga je podpisal nadškof Alojzij Šuštar. Ob stari cerkvi so zgradili novo pastoralno središče z bogoslužnim prostorom in župnijskim domom. Posvetitev tega novega objekta 21. novembra 1982 je ločen dogodek od zgodovine stare cerkve, obravnavane tukaj. Po župnijski predstavitvi v spomin na Hrenovo posvetitev žegnanje praznujejo tretjo nedeljo v septembru. [2]

Zunanjščina septembra 2020

Ajznponarjeva fotografija z dne 10. septembra 2020 prikazuje staro cerkev z visokim zvonikom in nižjo ladjo. Zvonik ima polkrožno zaključene odprtine z lesenimi polkni ter visoko koničasto streho z manjšimi trikotnimi nastavki. Ladjo prekriva rdeča streha, nižji stranski prizidek pa ima lasten vhod. Okoli cerkve poteka nizko obzidje. Posnetek je dokumentarni pogled zunanjščine; notranjih oltarjev na njem ni mogoče videti. [6]

Pogosta vprašanja

Kateri cerkvi je namenjen opis?
Stari cerkvi sv. Tomaža v Zgornji Zadobrovi, evidentirani z EŠD 1991. [1]
Kdaj je Hren posvetil cerkev in oltar?
28. septembra 1603, po objavljenem povzetku njegovega protokola. [4]
Kakšne oltarje hrani cerkev?
Tri lesene neobaročne oltarje. [1]
Kdo je avtor križevega pota?
Register ga pripisuje J. Potočniku in datira v leto 1829. [1]
Kaj je vizitator zahteval leta 1631?
Preskrbo križa, odstranitev zunanjega oltarja ter popravilo oken in obnovo strehe. [5]
Kdaj v Zadobrovi praznujejo žegnanje?
Po župnijski predstavitvi tretjo nedeljo v septembru. [2]

Lega

Delno orientirana cerkev stoji v Zgornji Zadobrovi.

Varstvene usmeritve

stavbe (strokovne zasnove 2008)

Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.

Še v občini Ljubljana

Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.

Vsa dediščina v občini Ljubljana