registrirana dediščina
Log pod Mangartom - Mangrtska planina
Opis
Gospodarski objekti v sedanji obliki: hram s sirarnico in kletjo, hlev, svinjak ter kurnik so rezultat številnih sprememb v načinu dela in življenja na planini. Na območju planine stoji znamenje.
Lega
Strmec na Predelu 33a. Mangrtska planina leži ob visokogorski cesti na Mangrt.
Varstvene usmeritve
naselja in njihovi deli (strokovne zasnove 2008), kulturna krajina
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.

Še v občini Bovec
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Bovec - Trško jedro
19. stol.
Bovec leži na terasi nad desnim bregom Soče.
registrirana dediščinaEŠD 10007Bovec - Zaselek Dvor
19. stol., 20. stol.
Zaselek leži Z od jedra Bovca ob cesti proti Kobaridu.
registrirana dediščinaEŠD 10008Kal Koritnica - Vaško jedro Koritnice
19. stol., 20. stol.
Vas Koritnica leži tik ob glavni cesti Bovec - Trenta.
registrirana dediščinaEŠD 9902Plužna - Vas
zadnja četrtina 13. stol., 1285, 19. stol., 20. stol.
Vas Plužna leži zahodno od Bovca.
registrirana dediščinaEŠD 17644Soča - Planina Za Skalo
19. stol.
Planina leži na robu Komenske planote nad Vrsnikom.
registrirana dediščinaEŠD 9176Strmec na Predelu - Vas
19. stol., 20. stol.
Vas leži ob cesti Log pod Mangrtom - mejni prehod Predel.
registrirana dediščinaEŠD 17647Trenta - Jouževa prestaja v Zadnji Trenti
zadnja četrtina 18. stol.
Trenta 83, 82d. Jouževa prestaja leži v Zadnji Trenti, na levem bregu Suhega potoka.
registrirana dediščinaEŠD 17701Trenta - Zaselek Pri Cerkvi
druga polovica 16. stol., 17. stol., 19. stol.
Zaselek leži na levem bregu reke Soče, južno od Kugyjevega spomenika, ob cesti na Vršič. Z desnim bregom reke Soče je povezan z značilnim visečim mostom.
registrirana dediščinaEŠD 17650Bavšica - Ambient domačij Bavšica 15 in 17
19. stol., 20. stol.
Bavšica 15 in 17. Ambient domačij leži ob cesti, v jugovzhodnem delu Zgornje Bavšice.
registrirana dediščinaEŠD 11705