registrirana dediščina
Lužarji - Cerkev sv. Ožbolta
Opis
Prvotno srednjeveška cerkev je bila sredi 18. stol. temeljito predelana (letnica 1766 na portalu). Je enotno zasnovana baročna stavba. V 2. svetovni vojni so cerkev požgali. Obnovljena je bila v 80. letih. 20. stol. Pred cerkvijo je lipa.
Cerkev sv. Ožbolta na Lužarjih: požar, obnova in Marija Snežna
Viri pregledani
Podružnična cerkev sv. Ožbolta in Marije Snežne stoji severno od Lužarjev na robu Bloške planote.

Cerkev severno od Lužarjev
Cerkev sv. Ožbolta stoji severno od Lužarjev. Register kulturne dediščine jo opisuje kot prvotno srednjeveško cerkev, temeljito predelano sredi osemnajstega stoletja, z letnico 1766 na portalu. Sedanja stavba je v registrskem opisu enotno zasnovana baročna cerkev. Pred njo raste lipa. [1]
Požar med vojno in obnovljena podružnica
Župnijska predstavitev podružnico navaja z dvema zavetniškima imenoma, sv. Ožboltom in Marijo Snežno. Prvotno cerkev postavlja v dvanajsto stoletje in jo povezuje z župnijo sv. Petra v Ljubljani. Nastanek tabora datira verjetno v leto 1471. Prezidavo opisuje v letih 1739–1748, ko naj bi pridobili tudi pokopališče. [2]
V cerkvi so bili po tem viru trije oltarji, leta 1891 pa je dobila križev pot. Za božič leta 1942 so jo požgali. Župnijski zapis pozni začetek obnove povezuje s političnim nasprotovanjem; obnovljeno cerkev je 1. avgusta 1982 blagoslovil škof Stanislav Lenič. V predstavitvi sta v glavnem oltarju kip Marije Snežne in ob strani kip sv. Ožbolta. Za žegnanje obeh zavetnikov navaja 5. avgust. Župnijska predstavitev navaja en zvon; datum posodobitve tega podatka ni preverjen. [2]
Strokovni opis in fotografija iz leta 1984
Juša Vavken v strokovnem prispevku iz leta 1987 po župnijski kroniki povzema, da so starejšo cerkev podrli in večjo sezidali leta 1739. Obnovo po vojnem požaru postavlja v začetek sedemdesetih let, dokončanje pa v leto 1982. Lego opisuje na robu Bloške planote in jo obravnava kot pomembno za krajinsko veduto. [3]
Prispevek vključuje fotografijo cerkve iz leta 1984. Na njej je v ospredju zaključek s poševnimi strešnimi ploskvami, zadaj pa visok zvonik s preprosto piramidasto streho. Na vidnem zgornjem delu zvonika je polkrožna odprtina. Posnetek dokumentira zunanjščino kmalu po zaključeni obnovi. Ob njem je objavljena ločena fotografija kapele nasproti cerkvi, ki je ne predstavljamo kot del cerkvene notranjščine. [3]
Oprema in okolica v poročilu iz leta 2015
Trobla je septembra 2015 objavila namenski zapis o obnovah na Lužarjih v pregledu del župnika Vladimirja Jaksetiča. Podatke je zbral ključar Janez Adamič, skupni pregled pa je po podatkih ključarjev zapisal Manfred Deterding. [4]
Zapis navaja železne križe za cerkvena okna, prenovo notranjščine in ponovno pozlato glavnega oltarja. Restavrirali so lesene kipe Matere Božje, sv. Ožbolta in sv. Lovrenca. Lovci LD Velike Lašče so na slavoločno steno postavili kip sv. Huberta. Iz vasi so napeljali elektriko, ob stavbi namestili reflektorje, v ladjo pa prenesli obnovljen lestenec iz župnijske cerkve. [4]
Elektrificirali so prostore in zvonjenje ter obnovili štiri svečnike ob glavnem oltarju. Na bližnji vzpetini so postavili evharistični križ. Med njim in cerkvijo, ob obnovljenih sledeh nekdanje mežnarije, so uredili mizo s klopmi za obiskovalce. Botri so v zvonik namestili dva nova zvonova. Poročilo posebej obravnava tudi obnovo Marijine kapelice pred vasjo, ki je samostojen objekt. [4]
Zunanjščina avgusta 2020
Doremova fotografija z dne 16. avgusta 2020 kaže cerkev na travnati vzpetini. Bel zvonik ima kvadratni tloris, na vidnih straneh pa polkrožno zaključeni odprtini. Njegova temna kovinska piramidasta streha ima na vrhu kroglo in križ. Nižji zaključek cerkve v ospredju pokriva rdeča streha, razdeljena v več poševnih ploskev. Za njim se dviga višja dvokapna streha ladje. [5]
Vidni sta ozki pravokotni okni s temnimi mrežami. Na vogalu zaključka poteka odtočna cev, pod strešnim robom pa žleb. Spodnji pas ometa je siv; na delu stene so temnejše lise. Visoko iglasto drevo ob desni strani zakriva del strehe, levo stoji široko razraslo listnato drevo. Pred zaključkom sta reflektor na samostojnem drogu in lesena skrinjasta konstrukcija. Ob spodnjem robu posnetka poteka utrjena pot. Na strehi zvonika so razpoznavni pokončni spoji pločevine, ob njenem spodnjem robu pa svetel venec. Rdečo kritino nižjega zaključka sestavljajo drobni strešniki z zaobljenimi spodnjimi robovi; na vogalnih stikih poševnih ploskev potekajo slemenjaki. Na vrhu zaključka in slemenu ladje sta majhna svetla zaključna nastavka. V levi zgornji odprtini zvonika so vidne vodoravne lesene lamele. Obe nižji okni imata svetli obrobi in izstopajoči spodnji polici; obrobe se barvno ločijo od okoliškega ometa. [5]
Pogosta vprašanja
- Kje stoji cerkev sv. Ožbolta?
- Severno od Lužarjev. [1]
- Katero letnico na portalu navaja register?
- Leto 1766. [1]
- Kdaj je obnovljeno cerkev blagoslovil škof Lenič?
- 1. avgusta 1982. [2]
- Katera kipa navaja župnijski opis pri glavnem oltarju?
- Marijo Snežno in sv. Ožbolta. [2]
- Katera pridobitev za zvonik je zapisana leta 2015?
- Dva nova zvonova, ki so ju prispevali botri. [4]
- Kdaj je žegnanje na Lužarjih?
- Na praznik sv. Ožbolta in Marije Snežne, 5. avgusta. [2]
Viri predstavitve
- Register kulturne dediščine: Lužarji, cerkev sv. Ožbolta, EŠD 2646
- Župnija Velike Lašče: podružnica svetega Ožbolta in Marije Snežne na Lužarjih
- Juša Vavken: Velike Lašče, umetnostno-zgodovinska dediščina, Varstvo spomenikov 29 (1987), tiskane strani 72–73 in 79, fizične 10–11 in 17
- Trobla 5/2015, 16. september 2015, strani 30–31: Opus gradbenih del župnika Vladimirja Jaksetiča, podatki ključarja Janeza Adamiča; zapisal Manfred Deterding
- Doremo: cerkev sv. Ožbolta na Lužarjih, 16. avgust 2020, CC BY-SA 4.0
Lega
Cerkev stoji severno od naselja.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.

Še v občini Velike Lašče
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Adamovo - Kapelica Matere božje
zadnja četrtina 19. stol.
Kapelica stoji ob poti, severozahodno pred zaselkom.
registrirana dediščinaEŠD 25897Centa - Kapelica Antona Padovanskega
prva polovica 20. stol.
Kapelica stoji ob cesti severno od vasi.
registrirana dediščinaEŠD 18464Dolnje Retje - Kapelica
18. stol.
Kapelica stoji ob razpotju v središču vasi.
registrirana dediščinaEŠD 18468Dolščaki - Razpelo
prva četrtina 20. stol.
Razpelo stoji v jedru vasi.
registrirana dediščinaEŠD 18463Dvorska vas pri Velikih Laščah - Cerkev sv. Janeza Krstnika
prva četrtina 18. stol., 1722
Cerkev stoji v južnem delu vasi.
registrirana dediščinaEŠD 2640Dvorska vas pri Velikih Laščah - Kapelica sv. Donata
prva četrtina 18. stol., 1707
Kapelica stoji na polju, severno od naselja.
registrirana dediščinaEŠD 18466Dvorska vas pri Velikih Laščah - Kapelica v križišču
zadnja četrtina 19. stol.
Kapelica stoji v središču vasi, severno ob cesti v križišču.
registrirana dediščinaEŠD 18467Gradišče pri Velikih Laščah - Kapelica Matere božje
zadnja četrtina 19. stol.
Kkapelica stoji na križišču, kjer se pot iz Gradišča priključi cesti iz vasi Bavdek.
registrirana dediščinaEŠD 18460Jakičevo - Slopno znamenje
zadnja četrtina 19. stol.
Znamenje stoji v cestnem ovinku vzhodno od naselja Jakičevo.
registrirana dediščinaEŠD 26287