registrirana dediščina
Mala Ligojna - Cerkev sv. Lenarta
Opis
Sredi 18. stol. barokizirana gotska cerkev ima nizko ladjo s strmo dvokapno streho, ožji prezbiterij s triosminskim tlorisom, zakristijo ter sočasno notranjo opremo. V notranjščini so fragmenti fresk iz 15. stol. En vhod je pod zahodnim zvonikom, drugi v južni steni. Cerkev obdaja ovalno obzidje.
Cerkev sv. Lenarta v Mali Ligojni: oltarji, freske in prenove
Viri pregledani
Za ovalnim obzidjem nad vasjo se v cerkvi sv. Lenarta prepletajo gotska stavba, baročni oltarji in obnovljene freske.

Gotska cerkev na griču nad vasjo
Cerkev sv. Lenarta stoji na opaznem griču nad Malo Ligojno v občini Vrhnika. Obdaja jo nizko ovalno obzidje. Vhod skozi obzidje pred zvonikom spremljata vitka piramidasta zaključka, ki ju opisuje župnijska predstavitev. Stavba ima nizko ladjo s strmo dvokapno streho, ožji prezbiterij, zakristijo in zahodni zvonik. V cerkev vodita dva vhoda: prvi pod zvonikom, drugi v južni steni. [1][2]
Register jo opredeljuje kot gotsko cerkev, barokizirano sredi osemnajstega stoletja. Notranja oprema je povezana s to predelavo, v notranjščini pa so ohranjeni fragmenti fresk iz petnajstega stoletja. Prezbiterij ima tloris treh stranic osmerokotnika. Njegov manjši prostor in široka nizka ladja sta pomembna sestavna dela registrskega opisa. [1][2]
Omemba leta 1526 in starejši oltarji
Župnijska predstavitev v pripisanem zapisu Matjaža Ambrožiča navaja omembo cerkve leta 1526. Za obrambo pred Turki je morala oddati kelih z bakrenim stojalom in štiri forinte vinarjev. Ljudsko izročilo gradnjo povezuje z dvanajstimi kmeti iz Male Ligojne in tremi iz Drenovega Griča; to je predstavljeno kot izročilo, ne kot dokumentiran gradbeni seznam. [2]
V opisu vizitacije leta 1631 so našteti trije oltarji: glavni sv. Lenarta, stranska sv. Uršule in sv. Primoža. Glavni oltar je bil posvečen in opremljen z nastavkom, križem in svečniki. Vizitator je naročil manjkajoče oltarne prte in antependije, torej pokrivala sprednjih strani oltarnih miz, ter razširitev cerkvenih oken. Vizitacija iz leta 1686 omenja iste oltarje in pobudo za železni križ nad vrati obzidja. [2]
Leseni oltarji, kipi in bandero
Na župnijski strani objavljeni Maroltov topografski opis iz leta 1929 predstavlja lesen glavni oltar kot široko razpotegnjeno delo. V njegovi osrednji niši stoji sv. Lenart; ob njem sta sv. Frančišek Asiški in sv. Anton Padovanski. Vrhnji del spremljata angela in kip Marije Brezmadežne. Na spodnjem delu oltarnega nastavka opis prebere letnici 1730 in 1865 ter ime Johan Janežič. Podatki so pripisani historičnemu popisu opreme. [2]
Levi stranski oltar je posvečen sv. Uršuli, ki jo spremljata Katarina in Lucija. Nad nastavkom je Božje oko, vrh pa obdajajo zavese pod baldahinom. Marolt oba stranska oltarja datira v sredino osemnajstega stoletja. Pri desnem navaja Primoža in Felicijana, Petra, Pavla ter Svetega Duha. V istem popisu sta omenjeni še banderski sliki Lenarta in Uršule z letnico 1897, banderski križ z reliefom Lenarta nad obema Ligojnama ter lesena procesijska svečnika. [2]
Potres, strela in prenove stavbe
Ambrožičev zgodovinski zapis podrobneje predstavi škodo po ljubljanskem potresu leta 1895. Prezbiterij in zakristijo so morali obnoviti oziroma zgraditi na novo v letih 1895–1896; v nadškofijskem arhivu omenja načrt in obračun stroškov. Tlak prezbiterija in zakristije povezuje z letom 1896, ladijskega pa z letom 1987. Cerkev je leta 1901 dobila strmo streho, ki jo opis navaja kot krito z opečnim bobrovcem. [2]
Udar strele 3. oktobra 1984 je poškodoval streho, vrata, okna in fasado, posebej stranski oltar sv. Uršule. Obnova v letih 1986–1987 je zajela fasado, okna in vrata, del ostrešja in napušča, bakrene žlebove, strelovod, drenažo ter obzidje. Pri njej so sodelovali krajani Male Ligojne in Drenovega Griča. Dela je 6. septembra 1987 blagoslovil pomožni škof Jožef Kvas. Poznejšo novo bakreno kapo zvonika so blagoslovili 11. avgusta 2002. [2]
Obnovljene freske in notranjščina leta 2026
Župnijsko poročilo z dne 26. julija 2026 izrecno navaja zaključeno restavriranje vseh oltarjev. Na severni steni prezbiterija so restavrirali fresko z apostoli, ki dopolnjuje ladijsko fresko poklona svetih Treh kraljev. Ta novi zapis in registrski opis fresk sta konkretni podlagi za predstavitev poslikav; starejša uvodna trditev iste župnijske strani, da cerkev nima fresk, jima nasprotuje. [1][3]
Poročilo opisuje tudi sanacijo zaradi vlage poškodovanega ometa in pleskanje notranjščine. Očistili so kamnite portale in kropilnike, popravili stopnice na pevski kor ter vrata v zvonik in zakristijo. V zakristiji so poleg ometa obnovili omaro. To so navedena izvedena dela, medtem ko je bila slovesnost žegnanja za 9. avgust 2026 v istem zapisu šele napovedana. [1][3]
Pogosta vprašanja
- Kje stoji cerkev sv. Lenarta v Mali Ligojni?
- Na griču nad vasjo, znotraj nizkega ovalnega obzidja. [1]
- Katera zgodnja omemba je navedena v župnijski zgodovini?
- Leta 1526 je cerkev za obrambo pred Turki oddala kelih z bakrenim stojalom in štiri forinte vinarjev. [2]
- Kdaj je bila gotska cerkev barokizirana?
- Register kulturne dediščine barokizacijo datira v sredino osemnajstega stoletja. [1]
- Kaj prikazujeta restavrirani freski?
- Apostole na severni steni prezbiterija in poklon svetih Treh kraljev v ladji. [3]
- Kaj je poškodovalo cerkev leta 1984?
- Strela 3. oktobra 1984 je poškodovala streho, vrata, okna, fasado in posebej oltar sv. Uršule. [2]
- Katera notranja dela so bila zaključena leta 2026?
- Restavriranje oltarjev in freske, sanacija ometa, pleskanje, čiščenje portalov in kropilnikov, popravilo kornih stopnic in vrat ter obnova zakristijske omare. [3]
Lega
Cerkev, ki jo obdaja nizek zid, stoji na dominantnem griču nad vasjo.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.

Še v občini Vrhnika
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Bevke - Cerkev sv. Križa
sredina 16. stol., 1526, druga polovica 18. stol.
Cerkev stoji na nizki vzpetini sredi vasi. Obdaja jo obzidje ovalnega tlorisa s stopniščnim vhodnim delom pred zvonikom.
registrirana dediščinaEŠD 2833Bevke - Kapelica
druga četrtina 20. stol., 1929
Kapelica stoji ob križišču cest, nasproti hiše Bevke 25.
registrirana dediščinaEŠD 11821Bevke - Marijina kapelica pri cerkvi
prelom 19. stol. in 20. stol.
Kapelica stoji v ograji vhodnega stopnišča k cerkvi, nasproti hiše Bevke 36.
registrirana dediščinaEŠD 11822Bevke - Marijina kapelica pri župnišču
prelom 19. stol. in 20. stol.
Kapelica je vzidana v vzhodni del obzidja okrog cerkve, ob stopnicah k župnišču.
registrirana dediščinaEŠD 11823Bevke - Razpelo pri hiši Bevke 8
prva četrtina 20. stol.
Razpelo stoji ob cesti pred hišo Bevke 8, ob križišču.
registrirana dediščinaEŠD 11826Blatna Brezovica - Cerkev sv. Jakoba
druga četrtina 16. stol., 1526, sredina 18. stol.
Orientirana cerkev stoji sredi pokopališča ob vznožju osamelca, jugovzhodno od vasi.
registrirana dediščinaEŠD 2682Blatna Brezovica - Kapelica
prva četrtina 20. stol.
Kapelica stoji ob cesti sredi vasi, pred hišo Blatna Brezovica 21.
registrirana dediščinaEŠD 11827Blatna Brezovica - Razpelo na vaškem križišču
prva polovica 20. stol.
Razpelo stoji na vaškem križišču, pred hišo Blatna Brezovica 32.
registrirana dediščinaEŠD 11829Blatna Brezovica - Razpelo pri šoli
prva četrtina 20. stol.
Razpelo stoji ob cesti, v severozahodnem kotu šolskega vrta ob stavbi Blatna Brezovica 5.
registrirana dediščinaEŠD 11830