registrirana dediščina
Mala Slevica - Cerkev sv. Jakoba
Opis
Baročna cerkev z letnico 1656 na portalu. K zahodni steni ladje je bil leta 1823 prizidan zvonik. Baročni glavni oltar je bil ob koncu 19. stol. delno predelan. Plastiki ob slavoloku sta delo Jonteza.
Cerkev sv. Jakoba na Mali Slevici: stavbne faze in obnovljena oprema
Viri pregledani
Cerkev sv. Jakoba severno nad Malo Slevico je podružnica župnije Velike Lašče.

Cerkev severno nad Malo Slevico
Cerkev sv. Jakoba stoji severno nad Malo Slevico. Register kulturne dediščine jo opredeljuje kot baročno cerkev z letnico 1656 na portalu. Zvonik je bil po registrskem opisu leta 1823 prizidan k zahodni steni ladje. Glavni baročni oltar so ob koncu devetnajstega stoletja delno predelali, plastiki ob slavoloku pa register pripisuje Jontezu. [1][2]
Župnijska predstavitev navaja, da je bila stavba precej predelana in da na njeno starost spominja raven strop. Letnico 1656 povezuje z verjetno povečavo cerkve. Podružnica je posvečena sv. Jakobu, za žegnanje pa župnija določa njegov praznik, 25. julija. [1][2]
Različne stavbne faze in izročilo o lovcu
Juša Vavken v prispevku iz leta 1987 cerkev umešča ob zaselek treh kmetij, precej odmaknjen od naselja. Opisuje nesorazmerno ozko in dolgo ladjo ter starejši petosminski prezbiterij. Na njegovem oboku izpostavlja grebenasto poudarjene sosvodnice, značilne za sedemnajsto stoletje. Letnico 1656 na portalu povezuje s tem starejšim delom, za gradnjo ladje pa navaja letnico 1813 na zvoniku. To je drugačen podatek od registrskega leta 1823 za prizidavo zvonika; zapisa ne poenotimo. [3]
Vavken na nadaljevanju odstavka zapiše tudi lokalno legendo: plemeniti lovec naj bi se pred medvedom rešil na drevo in se zaobljubil, da na kraju rešitve postavi svetišče. Avtor jo obravnava kot izročilo, povezano z lego cerkve in nekdanjimi strnjenimi gozdovi. Pripoved ni listinski dokaz ustanovitve ali ime preverjenega naročnika. [3]
Omembe v historični topografiji
Janez Höfler kraj povezuje z omembo Zillovecz iz leta 1230. Cerkev sv. Jakoba našteva med popisi iz let 1581, 1689, 1741, 1753 in 1783. Njegov namenski odstavek jo označuje kot baročno ter za portal navaja leto 1656. [6]
Obnova strehe, notranjščine in opreme
Septembrska Trobla iz leta 2015 je v pregledu gradbenih del župnika Vladimirja Jaksetiča objavila namenski zapis za podružnično cerkev sv. Jakoba na Mali Slevici. Zajeto obdobje sega od zahvalne nedelje leta 1997 do avgusta 2015. [4]
Poročilo navaja asfaltiran dohod in občinsko javno razsvetljavo pred cerkvijo. Okoli stavbe so položili drenažo za odvajanje meteorne vode in prebarvali spodnji del zunanjega ometa. Pri obnovi strehe so celotno ostrešje na novo podeskali, namestili strešno izolacijo in novo kritino, očistili ter pobarvali obstoječo pločevino in izdelali nove obrobe. Obnovili so strelovod, v zvonik pa napeljali električno instalacijo z električnim zvonjenjem. [4]
V prezbiteriju so obnovili in pozlatili glavni oltar ter prepleskali steno ob njem in za njim. Dobrotnica je izdelala prte za glavni in oba stranska oltarja. Poročilo med pridobitvami našteva še novo bandero, mašni plašč in procesijsko laterno ter ponovno pozlato keliha. [4]
V ladji so izdelali leseni mizici pri stranskih oltarjih in dodali stranske luči. Kor je dobil nove stopnice in klop, vhod v zvonik pa nova vrata. Zapis teh del ne datira vsakega posebej; pripisana so obdobju poročila iz leta 2015, ne današnjemu ogledu notranjščine. [4]
Zunanjščina na posnetku iz julija 2018
Doremova fotografija z dne 7. julija 2018 kaže bel zvonik ob zahodnem koncu dolge ladje, pred gosto gozdnato kuliso. Na zvoniku sta na vidnih straneh polkrožno zaključeni odprtini z žaluzijami. Spodaj je visok polkrožni vhod, ob spodnjem robu sten pa siv pas. Zgornji rob zidanega dela nosi močno izstopajoč venec. [5]
Pod zgornjima odprtinama sta na zvoniku vidni dve ozki navpični reži, postavljeni druga pod drugo. Polkrožna vhodna niša sega skoraj do spodnjega sivega pasu. Ob ladji poteka žleb z odtočno cevjo na vogalu. Na strešnem slemenu je vidna vrsta slemenjakov, njena površina pa je pokrita z drobnimi strešniki. Pred zvonikom so travnate površine in ozka asfaltirana pot. [5]
Nad zidanim delom zvonika se dviga kovinsko krita streha z več strmimi trikotnimi ploskvami. Višji ožji del je razdeljen v pokončna polja, nad njim pa je dolga koničasta streha z zlato kroglo in križem. Ladjo pokriva nižja dolga dvokapnica; sprednji rob ima svetlo kovinsko obrobo. Drevje zastira velik del stranske stene in zaključek cerkve. Pred vhodom je utrjena površina, ob stavbi pa travnik. Opis se nanaša na vidno zunanjščino leta 2018, brez ugotavljanja današnjega stanja ali notranje opreme. [5]
Pogosta vprašanja
- Kje stoji cerkev sv. Jakoba?
- Severno nad Malo Slevico. [1]
- Katera letnica je na portalu?
- Register navaja letnico 1656. [1]
- Kdaj so prizidali zvonik?
- Register navaja prizidavo k zahodni steni ladje leta 1823. [1]
- Komu register pripisuje plastiki ob slavoloku?
- Jontezu. [1]
- Kaj poročilo iz leta 2015 navaja o glavnem oltarju?
- Obnovo in pozlato oltarja ter pleskanje stene ob njem in za njim. [4]
- Kdaj je žegnanje podružnice?
- Na praznik sv. Jakoba, 25. julija. [2]
Viri predstavitve
- Register kulturne dediščine: Mala Slevica, cerkev sv. Jakoba, EŠD 2641
- Župnija Velike Lašče: podružnična cerkev sv. Jakoba na Mali Slevici
- Juša Vavken: Velike Lašče, umetnostno-zgodovinska dediščina, Varstvo spomenikov 29 (1987), tiskani strani 71–72, fizični 9–10
- Trobla 5/2015, 16. september 2015, stran 30: Opus gradbenih del župnika Vladimirja Jaksetiča, podatki ključarjev Janeza Marolta in Staneta Polzelnika; zapisal Manfred Deterding
- Doremo: cerkev sv. Jakoba na Mali Slevici, 7. julij 2018, CC BY-SA 4.0
- Janez Höfler: Historična topografija predjožefinskih župnij na Slovenskem, Kranjska, tiskana stran 159, fizična 161, odstavek 18
Lega
Cerkev stoji severno nad vasjo.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.
Še v občini Velike Lašče
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Adamovo - Kapelica Matere božje
zadnja četrtina 19. stol.
Kapelica stoji ob poti, severozahodno pred zaselkom.
registrirana dediščinaEŠD 25897Centa - Kapelica Antona Padovanskega
prva polovica 20. stol.
Kapelica stoji ob cesti severno od vasi.
registrirana dediščinaEŠD 18464Dolnje Retje - Kapelica
18. stol.
Kapelica stoji ob razpotju v središču vasi.
registrirana dediščinaEŠD 18468Dolščaki - Razpelo
prva četrtina 20. stol.
Razpelo stoji v jedru vasi.
registrirana dediščinaEŠD 18463Dvorska vas pri Velikih Laščah - Cerkev sv. Janeza Krstnika
prva četrtina 18. stol., 1722
Cerkev stoji v južnem delu vasi.
registrirana dediščinaEŠD 2640Dvorska vas pri Velikih Laščah - Kapelica sv. Donata
prva četrtina 18. stol., 1707
Kapelica stoji na polju, severno od naselja.
registrirana dediščinaEŠD 18466Dvorska vas pri Velikih Laščah - Kapelica v križišču
zadnja četrtina 19. stol.
Kapelica stoji v središču vasi, severno ob cesti v križišču.
registrirana dediščinaEŠD 18467Gradišče pri Velikih Laščah - Kapelica Matere božje
zadnja četrtina 19. stol.
Kkapelica stoji na križišču, kjer se pot iz Gradišča priključi cesti iz vasi Bavdek.
registrirana dediščinaEŠD 18460Jakičevo - Slopno znamenje
zadnja četrtina 19. stol.
Znamenje stoji v cestnem ovinku vzhodno od naselja Jakičevo.
registrirana dediščinaEŠD 26287