registrirana dediščina
Male Lašče - Cerkev sv. Trojice
Opis
Cerkev, zgrajena leta 1728 z ladjo pravokotnega tlorisa, zvonikom ob zahodni fasadi ter tristrano zaključenim prezbiterijem. Freske na stropu prezbiterija iz leta 1735, glavni oltar je iz 2/2 18. stol., stranska oltarja sta iz 19. stol.
Cerkev Svete Trojice v Malih Laščah: rotunda, oltarji in stavbne faze
Viri pregledani
Cerkev Svete Trojice stoji jugozahodno od Malih Lašč; njeno zunanjščino zaznamuje višji osmerokotni prostor z lanterno.

Cerkev ob cesti južno od vasi
Cerkev Svete Trojice stoji jugozahodno od Malih Lašč ob cesti Rašica–Velike Lašče. Register kulturne dediščine zanjo navaja datacijo 1728–1735. V registrskem opisu so pravokotna ladja, zvonik pred zahodno fasado in tristrano zaključen prezbiterij. Med opremo posebej izpostavlja freske iz leta 1735, glavni oltar iz druge polovice osemnajstega stoletja ter stranska oltarja iz devetnajstega stoletja. [1]
Rotunda, kupola in povezava z zvonikom
Župnijska predstavitev začetek gradnje postavlja verjetno v leto 1728, zapisano v kronogramu na portalu. Osrednji prostor opisuje kot osmerokotno rotundo s kupolo in svetlobno lanterno. Letnico 1735 povezuje z napisom ob freskah. Avtorstva teh poslikav v tem opisu ne navaja. [2][3]
Juša Vavken v strokovnem prispevku iz leta 1987 stavbne faze razčleni drugače: prvotni ladji s čokatim zvonikom naj bi leta 1735 prizidali osmerokoten osrednji prostor, prekrit s kupolo in lanterno. Župnijski opis posebej navaja, da je zvonik prej stal samostojno in da so ga proti koncu devetnajstega stoletja povezali z rotundo. Opisa ne dokazujeta enakega časovnega zaporedja vseh delov stavbe. [2][3]
Trije oltarji in dokumentarni posnetki notranjščine
Župnijski vir v cerkvi našteva tri oltarje: baročni glavni oltar ter neorenesančna stranska oltarja sv. Jožefa in Žalostne Matere Božje. Za žegnanje te podružnice navaja nedeljo po binkoštih, povezano s praznikom Svete Trojice. Vavken glavni oltar označuje kot poznobaročen in ljudsko občuten ter ga opisuje kot učinkovito povezanega s prostorom. Njegov prispevek vključuje fotografijo celotnega oltarja in podrobnost zgornjega dela, obe iz leta 1976. [2][3]
Na objavljenem posnetku iz leta 1976 osrednje oltarno polje obdaja polkrožno zaključeni okvir. Ob njem stojita velika stebra, na zunanjih delih nastavka sta figuri. Nad osrednjim poljem je razgiban nastavek z zavitimi robovi; ob zgornjem delu sta angelski figuri. Podrobnejši posnetek pokaže tudi drobne angelske glavice in okrasne zavite oblike. Široki spodnji del oltarja sega pred visoki nastavek. Ti podatki opisujejo dokumentirano podobo oltarja leta 1976, ne preverjenega današnjega stanja notranjščine. [2][3]
Poročilo ključarjev iz leta 2015
Trobla je septembra 2015 objavila namensko poročilo o podružnični cerkvi presvete Trojice. Podatke sta prispevala ključarja Janez Košir in Franci Mramor; skupni župnijski pregled je po podatkih ključarjev zapisal Manfred Deterding. Poročilo zajema čas od zahvalne nedelje leta 1997 do avgusta 2015. [4]
Za leto 2003 navaja novo bandero, ki jo je plačal neimenovani dobrotnik. V istem pregledanem obdobju so pridobili nove prte za vse tri oltarje in posodobili zvonomat. Leta 2012 je cerkev dobila dve predalni omari za cerkveno perilo, prte in mašne plašče; izdelovalec po poročilu ni zaračunal svojega dela. [4]
Ključarja sta poročala tudi o kraji lesenih kipov v noči na 20. maj 2015. Po njunem zapisu so kipe našli naslednje jutro in jih nepoškodovane vrnili v cerkev. Prispevek ne imenuje storilca; podatka ne predstavljamo kot samostojno preverjeno policijsko ugotovitev. [4]
Zunanjščina na fotografiji iz februarja 2025
Doremo je cerkev fotografiral 9. februarja 2025. Na posnetku je levo nizek kvadratni zvonik s strmo streho iz strešnikov in križem. Zgornji del vidnih sten ima polkrožno zaključeni odprtini s temnimi žaluzijami; pod njima sta manjši pravokotni odprtini. Spodaj je vhod, na ometu zvonika pa so vidne svetlejše in temnejše zaplate. [5]
Nižji povezovalni del ima rdečerjavo dvokapno streho. Njegov vhod obdaja pravokoten svetli okvir z zaključkom nad preklado, na obeh straneh vhoda sta polkrožni okni. Desno se dviga višji mnogokotni prostor: rumena polja ločujejo svetli navpični pasovi, spodnji rob je siv. Vidno večje pravokotno okno je razdeljeno z mrežo. [5]
Široka streha nad tem prostorom se zaključuje z lanterno, ki ima svetle vogalne pasove in okenske odprtine. Nad njo je manjša čebulasta streha s kovinskim zaključkom. Strešni rob nad rumenimi stenami oblikuje širok napušč; njegova linija sledi lomom mnogokotnega prostora. Pred cerkvijo poteka asfaltirana cesta; ob zvoniku so travnati rob, nekaj stopnic in drevje. Fotografija omogoča primerjavo višin zvonika, povezovalnega dela in osrednjega prostora. [5]
Pogosta vprašanja
- Kje stoji cerkev Svete Trojice?
- Jugozahodno od Malih Lašč ob cesti Rašica–Velike Lašče. [1]
- Katero letnico navaja kronogram na portalu?
- Župnijska predstavitev navaja leto 1728 in ga povezuje z verjetnim začetkom gradnje. [2]
- Kaj je značilno za osrednji prostor?
- Osmerokotna rotunda, prekrita s kupolo in svetlobno lanterno. [2]
- Komu sta posvečena stranska oltarja?
- Sv. Jožefu in Žalostni Materi Božji; župnijski opis ju označuje kot neorenesančna. [2]
- Katere pridobitve omenja poročilo iz leta 2015?
- Novo bandero leta 2003, prte za tri oltarje, posodobitev zvonomata in dve predalni omari leta 2012. [4]
- Kaj kaže fotografija iz leta 2025?
- Nižji zvonik in povezovalni del ob višjem mnogokotnem prostoru, nad katerim je lanterna. [5]
Viri predstavitve
- Register kulturne dediščine: Male Lašče, cerkev sv. Trojice, EŠD 2642
- Župnija Velike Lašče: podružnične cerkve, Sveta Trojica v Malih Laščah
- Juša Vavken: Velike Lašče, umetnostno-zgodovinska dediščina, Varstvo spomenikov 29 (1987), tiskane strani 68–70, fizične 6–8
- Trobla 5/2015, 16. september 2015, stran 31: poročilo ključarjev Janeza Koširja in Francija Mramorja; po podatkih ključarjev zapisal Manfred Deterding
- Doremo: cerkev v Malih Laščah, 9. februar 2025, CC BY 4.0
Lega
Cerkev stoji jugozahodno od vasi, ob cesti iz Rašice v Velike Lašče.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.
Še v občini Velike Lašče
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Adamovo - Kapelica Matere božje
zadnja četrtina 19. stol.
Kapelica stoji ob poti, severozahodno pred zaselkom.
registrirana dediščinaEŠD 25897Centa - Kapelica Antona Padovanskega
prva polovica 20. stol.
Kapelica stoji ob cesti severno od vasi.
registrirana dediščinaEŠD 18464Dolnje Retje - Kapelica
18. stol.
Kapelica stoji ob razpotju v središču vasi.
registrirana dediščinaEŠD 18468Dolščaki - Razpelo
prva četrtina 20. stol.
Razpelo stoji v jedru vasi.
registrirana dediščinaEŠD 18463Dvorska vas pri Velikih Laščah - Cerkev sv. Janeza Krstnika
prva četrtina 18. stol., 1722
Cerkev stoji v južnem delu vasi.
registrirana dediščinaEŠD 2640Dvorska vas pri Velikih Laščah - Kapelica sv. Donata
prva četrtina 18. stol., 1707
Kapelica stoji na polju, severno od naselja.
registrirana dediščinaEŠD 18466Dvorska vas pri Velikih Laščah - Kapelica v križišču
zadnja četrtina 19. stol.
Kapelica stoji v središču vasi, severno ob cesti v križišču.
registrirana dediščinaEŠD 18467Gradišče pri Velikih Laščah - Kapelica Matere božje
zadnja četrtina 19. stol.
Kkapelica stoji na križišču, kjer se pot iz Gradišča priključi cesti iz vasi Bavdek.
registrirana dediščinaEŠD 18460Jakičevo - Slopno znamenje
zadnja četrtina 19. stol.
Znamenje stoji v cestnem ovinku vzhodno od naselja Jakičevo.
registrirana dediščinaEŠD 26287