registrirana dediščina
Mengeš - Cerkev sv. Mihaela
Opis
Poznogotska triladijska pražupnijska cerkev z dolgim korom, barokizirana v 18. in prezidana v 19. stol. V regotiziranem prezbiteriju so freske iz okoli 1460. Krstilnica in spovednica delo J. Plečnika iz 1954. Prostostoječ taborski zvonik, nagrobniki.
Cerkev sv. Mihaela v Mengšu: gotske freske in Plečnikova krstilnica
Viri pregledani
Na Trdinovem trgu v Mengšu se v isti cerkvi srečajo srednjeveška poslikava, baročna ladja, neogotski oltar in Plečnikova ureditev pod pevskim korom.

Cerkev na Trdinovem trgu
Župnijska cerkev sv. Mihaela stoji na Trdinovem trgu, v severnem delu Malega Mengša. Registrska lega jo umešča južno od reke Pšate in zahodno od glavne ceste med Kamnikom in Ljubljano. Poznogotska stavba ima tri ladje in dolg kor, prostostoječi taborski zvonik pa je ločen od cerkve. V osemnajstem stoletju je bila barokizirana, v devetnajstem prezidana; v regotiziranem prezbiteriju so ohranjene srednjeveške freske. [1][2]
Župnijska predstavitev samostojni zvonik datira okoli leta 1500 in ga povezuje z ostankom protiturškega tabora. Njegov vhod ima gotski portal s koničastim zaključkom. Na vzhodni in zahodni strani sta vidni številčnici nekdanjih mehanskih ur. Cerkev in obrambni stolp zato predstavljata različna, med seboj povezana dela istega sklopa. [1][2]
Srednjeveško jedro in baročna ladja
Janez Höfler v historični topografiji navaja posredno omembo cerkve z župnikom 3. junija 1215, patrocinij sv. Mihaela pa je izpričan 14. maja 1349. Prvotno triladijsko romansko baziliko označuje kot verjetno. Ohranjeni križnorebrasto obokani gotski prezbiterij umešča v sredino petnajstega stoletja, freske iz delavnice Janeza Ljubljanskega pa okoli leta 1460. [2][3]
Ladijski del je bil po Höflerjevem zapisu zgrajen ali prezidan leta 1740. Cerkev je 19. septembra 1752 posvetil goriški nadškof Karel Mihael Attems. Župnijska predstavitev baročno ladjo primerja z ljubljansko stolnico in opisuje nekdanjo razporeditev štirih kapel z oltarji na vsaki strani. Tedanji glavni oltar je imel zidano steno z veliko nišo za kip sv. Mihaela ter lesen nastavek s tabernakljem. [2][3]
Poslikave prezbiterija
Po župnijski predstavitvi so freske na levi strani prezbiterija odkrili leta 1932. Poslikava je delno uničena: zgornji del s Kristusom sodnikom med apostoli ni ohranjen v celoti. V ohranjenem prizoru klečita Marija in Janez Krstnik kot priprošnjika, ob njima sta prikazana vstajenje pravičnih in pogubljenih. Spodaj sta upodobljena nebesa in peklensko žrelo. [2]
V drugem opisanem delu je gotski kamniti stenski tabernakelj, ki je bil prvotno nameščen višje. Nad njim je bila danes uničena freska Marijinega kronanja. Župnijski opis med ohranjenimi podobami navaja sv. Mihaela s tehtnico in mečem, Marijo z Jezusom ter trpečega Kristusa s kelihom in hostijo. Tako razlikuje med vidnimi motivi in izgubljenimi deli poslikave. [2]
Oltarji in barvna okna
Po potresu leta 1895 je arhitekt Vancaš pripravil načrt neorenesančnega zahodnega pročelja. Župnijska predstavitev na njem navaja Marijino kronanje ter glavi apostolov Petra in Pavla. Baročni glavni oltar je nadomestil kamniti neogotski oltar, ki ga je izdelal Feliks Toman; kipe je oblikoval Ivan Zajec mlajši. Ob osrednjem nadangelu Mihaelu so sv. Apolonija, Neža, Alojzij in Rok. [2]
Barvna okna župnijski vir datira v leto 1906. Njihovi prizori prikazujejo Jožefa z Jezusom v tesarski delavnici, razodetje Srca Jezusovega Marjeti Alacoque in Ano z Marijo. Lesena stranska oltarja sta iz devetnajstega stoletja. Sliki Srca Marijinega in Srca Jezusovega je naslikal Matija Kozelj; ob prvem oltarju sta kipa Arona in Mojzesa, ob drugem Jožefa in Antona Padovanskega. [2]
Plečnikova ureditev in poznejši posegi
Krstilnico in spovednico pod pevskim korom sta registrski opis in župnijska predstavitev povezala z Jožetom Plečnikom ter letom 1954. Župnijski vir krstilnico opisuje kot ureditev po vzoru starokrščanskih krstilnic, spovednico pa postavlja na drugo stran nekdaj temačnega prostora pod korom. Gre za arhitekturno dopolnitev notranjosti, ločeno od starejšega gotskega prezbiterija. [1][2]
Leta 1960 so po župnijskem zapisu prezbiterijske stene obložili s hotaveljskim kamnom, ladijske s podpeškim, spodnje dele glavnih stebrov pa z lesom. Načrte je izdelal arhitekt Tone Bitenc. Oltar proti ljudstvu je leta 1979 nastal po načrtu Antona Benda. Ob zadnjih vhodnih vratih sta bili leta 2004 dodani spovednici po načrtih Roka Benda in Miha Skoka. [1][2]
Pogosta vprašanja
- Kje stoji cerkev sv. Mihaela v Mengšu?
- Na Trdinovem trgu, južno od Pšate in zahodno od glavne ceste Kamnik–Ljubljana, v severnem delu Malega Mengša. [1]
- Ali je zvonik del cerkvene stavbe?
- Zvonik stoji ločeno. Župnijska predstavitev ga datira okoli leta 1500 in ga povezuje s protiturškim taborom. [2]
- Kdaj so nastale srednjeveške freske?
- Höfler freske iz delavnice Janeza Ljubljanskega v gotskem prezbiteriju umešča okoli leta 1460. [3]
- Kdaj so odkrili freske v prezbiteriju?
- Župnijska predstavitev navaja odkritje leta 1932; poslikave na levi strani so delno uničene. [2]
- Kaj je v cerkvi uredil Jože Plečnik?
- Registrski opis mu pripisuje krstilnico in spovednico iz leta 1954. [1]
- Kdo je izdelal neogotski glavni oltar?
- Župnijska predstavitev navaja kamnoseka Feliksa Tomana, kipe pa pripisuje Ivanu Zajcu mlajšemu. [2]
Lega
Cerkev stoji zahodno od glavne ceste Kamnik-Ljubljana, južno od reke Pšate, na Trdinovem trgu, v severnem delu Malega Mengša.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.

Še v občini Mengeš
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Dobeno - Kapelica na Spodnjem Dobenu
prva četrtina 20. stol., 1908
Kapelica stoji na desni strani ceste Loka pri Mengšu-Dobeno, v Spodnjem Dobenem, severozahodno od hiše Dobeno 1.
registrirana dediščinaEŠD 21301Dobeno - Razpelo na Srednjem Dobenu
druga četrtina 20. stol.
Razpelo stoji na Srednjem Dobenu, jugovzhodno od hiše oz. pod hišo Dobeno 5, ob križišču vaških poti.
registrirana dediščinaEŠD 21302Loka pri Mengšu - Cerkev sv. Primoža in Felicijana
pozni srednji vek, druga četrtina 16. stol., 1526, tretja četrtina 18. stol., 1751, zadnja četrtina 19. stol.
Zahodno od vasi, ob cesti proti gradu Jablje.
registrirana dediščinaEŠD 2023Loka pri Mengšu - Jožefovčev križ
sredina 20. stol., 1949, 1965
Razpelo stoji sredi Loke pri Mengšu, severno od hiše Trzinska cesta 2.
registrirana dediščinaEŠD 22294Loka pri Mengšu - Kapelica
druga polovica 19. stol., 1870, prva polovica 20. stol., 1929
Kapelica stoji v jugozahodnem delu vasi, na zahodni strani stare ceste skozi vas, jugovzhodno od hiše Trzinska cesta 8.
registrirana dediščinaEŠD 29199Loka pri Mengšu - Kraljeva kapelica
prva četrtina 20. stol., 1924
Kapelica stoji na skrajnem jugovzhodnem robu Loke pri Mengšu, jugovzhodno od domačije Trzinska cesta 30, jugozahodno ob križišču cest Trzin - Loka pri Mengšu in Jablje - Mengeška cesta v Trzinu.
registrirana dediščinaEŠD 12638Loka pri Mengšu - Kraljev križ
19. stol.
Razpelo stoji zahodno od vasi na polju, na desnem bregu mlinščice reke Pšate, obrnjeno proti Gmajni.
registrirana dediščinaEŠD 21303Loka pri Mengšu - Razpelo
prva polovica 20. stol., 1923
Pepetovo znamenje stoji vzhodno ob Trzinski cesti v Loki pri Mengšu, južno od hiše Trzinska cesta 28.
registrirana dediščinaEŠD 20740Loka pri Mengšu - Slopno znamenje
18. stol.
Slopno znamenje stoji sredi Mengeškega polja, vzhodno od Loke pri Mengšu, zahodno od Rodice, v križišču poljskih poti.
registrirana dediščinaEŠD 21817