Mengeš - Cerkev sv. Mihaela

Cerkev na Trdinovem trgu

Župnijska cerkev sv. Mihaela stoji na Trdinovem trgu, v severnem delu Malega Mengša. Registrska lega jo umešča južno od reke Pšate in zahodno od glavne ceste med Kamnikom in Ljubljano. Poznogotska stavba ima tri ladje in dolg kor, prostostoječi taborski zvonik pa je ločen od cerkve. V osemnajstem stoletju je bila barokizirana, v devetnajstem prezidana; v regotiziranem prezbiteriju so ohranjene srednjeveške freske. [1][2]

Župnijska predstavitev samostojni zvonik datira okoli leta 1500 in ga povezuje z ostankom protiturškega tabora. Njegov vhod ima gotski portal s koničastim zaključkom. Na vzhodni in zahodni strani sta vidni številčnici nekdanjih mehanskih ur. Cerkev in obrambni stolp zato predstavljata različna, med seboj povezana dela istega sklopa. [1][2]

Srednjeveško jedro in baročna ladja

Janez Höfler v historični topografiji navaja posredno omembo cerkve z župnikom 3. junija 1215, patrocinij sv. Mihaela pa je izpričan 14. maja 1349. Prvotno triladijsko romansko baziliko označuje kot verjetno. Ohranjeni križnorebrasto obokani gotski prezbiterij umešča v sredino petnajstega stoletja, freske iz delavnice Janeza Ljubljanskega pa okoli leta 1460. [2][3]

Ladijski del je bil po Höflerjevem zapisu zgrajen ali prezidan leta 1740. Cerkev je 19. septembra 1752 posvetil goriški nadškof Karel Mihael Attems. Župnijska predstavitev baročno ladjo primerja z ljubljansko stolnico in opisuje nekdanjo razporeditev štirih kapel z oltarji na vsaki strani. Tedanji glavni oltar je imel zidano steno z veliko nišo za kip sv. Mihaela ter lesen nastavek s tabernakljem. [2][3]

Poslikave prezbiterija

Po župnijski predstavitvi so freske na levi strani prezbiterija odkrili leta 1932. Poslikava je delno uničena: zgornji del s Kristusom sodnikom med apostoli ni ohranjen v celoti. V ohranjenem prizoru klečita Marija in Janez Krstnik kot priprošnjika, ob njima sta prikazana vstajenje pravičnih in pogubljenih. Spodaj sta upodobljena nebesa in peklensko žrelo. [2]

V drugem opisanem delu je gotski kamniti stenski tabernakelj, ki je bil prvotno nameščen višje. Nad njim je bila danes uničena freska Marijinega kronanja. Župnijski opis med ohranjenimi podobami navaja sv. Mihaela s tehtnico in mečem, Marijo z Jezusom ter trpečega Kristusa s kelihom in hostijo. Tako razlikuje med vidnimi motivi in izgubljenimi deli poslikave. [2]

Oltarji in barvna okna

Po potresu leta 1895 je arhitekt Vancaš pripravil načrt neorenesančnega zahodnega pročelja. Župnijska predstavitev na njem navaja Marijino kronanje ter glavi apostolov Petra in Pavla. Baročni glavni oltar je nadomestil kamniti neogotski oltar, ki ga je izdelal Feliks Toman; kipe je oblikoval Ivan Zajec mlajši. Ob osrednjem nadangelu Mihaelu so sv. Apolonija, Neža, Alojzij in Rok. [2]

Barvna okna župnijski vir datira v leto 1906. Njihovi prizori prikazujejo Jožefa z Jezusom v tesarski delavnici, razodetje Srca Jezusovega Marjeti Alacoque in Ano z Marijo. Lesena stranska oltarja sta iz devetnajstega stoletja. Sliki Srca Marijinega in Srca Jezusovega je naslikal Matija Kozelj; ob prvem oltarju sta kipa Arona in Mojzesa, ob drugem Jožefa in Antona Padovanskega. [2]

Plečnikova ureditev in poznejši posegi

Krstilnico in spovednico pod pevskim korom sta registrski opis in župnijska predstavitev povezala z Jožetom Plečnikom ter letom 1954. Župnijski vir krstilnico opisuje kot ureditev po vzoru starokrščanskih krstilnic, spovednico pa postavlja na drugo stran nekdaj temačnega prostora pod korom. Gre za arhitekturno dopolnitev notranjosti, ločeno od starejšega gotskega prezbiterija. [1][2]

Leta 1960 so po župnijskem zapisu prezbiterijske stene obložili s hotaveljskim kamnom, ladijske s podpeškim, spodnje dele glavnih stebrov pa z lesom. Načrte je izdelal arhitekt Tone Bitenc. Oltar proti ljudstvu je leta 1979 nastal po načrtu Antona Benda. Ob zadnjih vhodnih vratih sta bili leta 2004 dodani spovednici po načrtih Roka Benda in Miha Skoka. [1][2]

Pogosta vprašanja

Kje stoji cerkev sv. Mihaela v Mengšu?

Na Trdinovem trgu, južno od Pšate in zahodno od glavne ceste Kamnik–Ljubljana, v severnem delu Malega Mengša. [1]

Ali je zvonik del cerkvene stavbe?

Zvonik stoji ločeno. Župnijska predstavitev ga datira okoli leta 1500 in ga povezuje s protiturškim taborom. [2]

Kdaj so nastale srednjeveške freske?

Höfler freske iz delavnice Janeza Ljubljanskega v gotskem prezbiteriju umešča okoli leta 1460. [3]

Kdaj so odkrili freske v prezbiteriju?

Župnijska predstavitev navaja odkritje leta 1932; poslikave na levi strani so delno uničene. [2]

Kaj je v cerkvi uredil Jože Plečnik?

Registrski opis mu pripisuje krstilnico in spovednico iz leta 1954. [1]

Kdo je izdelal neogotski glavni oltar?

Župnijska predstavitev navaja kamnoseka Feliksa Tomana, kipe pa pripisuje Ivanu Zajcu mlajšemu. [2]