registrirana dediščina
Naklo - Cerkev sv. Petra
Opis
Baročna centralno zasnovana cerkev iz 1755 s podolgovatim prezbiterijem in pevsko emporo z zvonikom. Vogali zaobljeni, fasade členjene z lizenami. Oprema iz 18. in 19. stol. (Vrbnik, Layer, Zajc, Wolf, Vurnik). Vzidana gotska sklepnika.
Cerkev sv. Petra v Naklem
Viri pregledani
Cerkev sv. Petra stoji v jedru Naklega na Gorenjskem. Baročna stavba iz sredine 18. stoletja je župnijsko središče, njena zgodovina pa sega precej dlje od ohranjene arhitekture.

Baročna cerkev z ohranjenima gotskima sklepnikoma
Register stavbo opredeli kot centralno zasnovano baročno cerkev iz leta 1755. Osrednji prostor se nadaljuje v podolgovat prezbiterij, na vhodnem delu pa je pevska empora z zvonikom. Zaobljene vogale na zunanjščini spremljajo lizene, plitvi navpični zidni pasovi, ki členijo fasado. [1]
Med ohranjene starejše kamnoseške sestavine sodita vzidana gotska sklepnika. Oprema je iz 18. in 19. stoletja; register ob njej navede Vrbnika, Layerja, Zajca, Wolfa in Vurnika. Cerkev je samostojna enota registrirane dediščine EŠD 2073. [1]
Srednjeveška omemba in gradnja sedanje cerkve
Höfler obstoj cerkve posredno dokumentira z župnikom leta 1271; patrocinij sv. Petra je izrecen v listini iz leta 1348. Sedanje poslopje umešča v leta 1753–1755 po načrtih Matije Perskega, posvetitev pa na 13. junij 1761. Starejša cerkev je že leta 1709 dobila kapelo sv. Antona Padovanskega, posvečeno leta 1712. [2]
Oltar in starejši zvonovi v Lavtižarjevem opisu
Lavtižar leta 1901 glavni marmornati oltar pripiše Ivanu Vurniku starejšemu. Navede njegovo blagoslovitev leta 1870, Layerjevo Petrovo sliko iz leta 1793 ter Zajčeva keruba in relief Zadnje večerje iz leta 1881. [3]
Pri tedanjih zvonovih omenja Samassove ulitke iz let 1806, 1810 in 1843. Požar leta 1843 je uničil streho zvonika in poškodoval cerkev, zvonovi pa so po njegovem poročilu ostali uporabni. To ni trditev o današnjih zvonovih. [3]
Kaj so zabeležili vizitatorji v 17. stoletju
Izdaja vizitacijskih zapisnikov za leto 1631 našteje tri oltarje: sv. Petra, sv. Rešnjega telesa in Device Marije. Leta 1661 je v popisu poleg Petra in Marije naveden sv. Jurij. V cerkvi so tedaj že bile nove enotne klopi, v zakristiji pa še zidani oltar, katerega odstranitev je vizitator ponovno zahteval leta 1665. [4]
Zapis iz leta 1685 podrobneje opiše visoki pozlačeni Petrov oltar: spodaj je bil Petrov kip, zgoraj pa Florijanov. Antonov oltar je imel svetnikovo sliko, Marijin pa oblečen kip ter rdečo in pozlačeno obdelavo. Omenjena je tudi na novo zgrajena velika, svetla zakristija ter bratovščina sv. Antona Padovanskega. [4]
V istem zapisniku ima župnija štiri podružnice. Gre za ureditev pred gradnjo današnje baročne cerkve, zato treh starih oltarjev ne enačimo samodejno z današnjo opremo. [4]
Posestna dokumentacija v državnem arhivu
V Arhivu Republike Slovenije sta evidentirana dva različna izvlečka nakelske župnijske cerkve in njenih podružnic iz sredine 18. stoletja. Prvi je iz štiftnega registra, drugi pa sumarni izvleček iz urbarja. Oba spadata v fond SI AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, škatlo 230. [5]
Za prvi izvleček je navedena oznaka fascikla 169-13, za drugega 169-14. Opomba vodnika med podružnicami pri tem gradivu izrecno našteje sv. Mihaela v Zgornjih Dupljah, sv. Andreja v Goričah in sv. Lamberta v Zalogu. Posestno gradivo je drugačno od spodaj navedenih matičnih knjig. [5]
Krstne, poročne in mrliške knjige
Digitalni katalog Nadškofijskega arhiva Ljubljana vsebuje 37 nakelskih knjig v skupnem razponu 1611–1909. Krstna knjiga s signaturo 01557 zajema leta 1611–1627, poročna 04744 leta 1612–1619, mrliška 01570 pa leta 1679–1729. Vrste knjig imajo torej različne začetke; skupna oznaka obdobja ne pomeni enakega razpona za vsak register. [6]
Med kraji historičnega matičnega območja so Cegelnica, Malo Naklo, Naklo, Okroglo, Pivka, Polica, Strahinj, Struževo in Žeje. Podružnici sta v katalogu izrecno imenovani sv. Marija Magdalena na Okroglem ter sv. Miklavž v Strahinju. Posameznih osebnih matičnih vpisov tukaj ne objavljamo. [6]
Obisk v povezavi s kolesarskim krogom
Občinska predstavitev osnovnega kolesarskega kroga povezuje Naklo, Strahinj, Duplje in Podbrezje ter se vrne v Naklo. Izhodišče postavi pred osnovno šolo, od koder pot vodi proti severu čez avtocestni nadvoz v Strahinj. Med kulturnimi postajami navaja tudi nakelsko Petrovo cerkev. [7]
Celoten krog je opisan kot 16 kilometrov dolg, z eno uro vožnje brez postankov pri predvideni povprečni hitrosti 16 kilometrov na uro. V Dupljah prečka Tržiško Bistrico in se vzpne proti Podbrezjam. To je daljši krožni izlet po občini, ne podatek o dolžini poti med parkiriščem in cerkvenim vhodom. [7]
Župnija in praktična orientacija
Župnijski imenik cerkveno središče navaja na naslovu Voglarjeva 13, 4202 Naklo. Župnija je del Nadškofije Ljubljana in ima podružnici na Okroglem ter v Strahinju. Pri iskanju izberite Naklo pri Kranju; ta Petrova cerkev ni Jakobova cerkev v istoimenskem naselju pri Črnomlju. [8]
Pogosta vprašanja
- Katera cerkev je župnijsko središče v Naklem?
- Cerkev sv. Petra. [1]
- Kdaj je bila posvečena sedanja cerkev?
- 13. junija 1761. [2]
- Komu Lavtižar pripiše glavni oltar?
- Ivanu Vurniku starejšemu. [3]
- Katere oltarje našteva popis leta 1631?
- Petrovega, Rešnjega telesa in Marijinega. [4]
- Kdaj se začne najstarejša katalogizirana krstna knjiga?
- Leta 1611. [6]
- Kako dolg je občinski osnovni kolesarski krog?
- 16 kilometrov. [7]
Viri predstavitve
- RNPD – Naklo, cerkev sv. Petra, EŠD 2073
- Janez Höfler – Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij: Kranjska, 2015
- Josip Lavtižar – Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj, 1901
- Ana Lavrič – Ljubljanska škofija v vizitacijah 17. stoletja, 2007
- Arhiv Republike Slovenije – Vodnik po urbarjih, peti zvezek
- Nadškofijski arhiv Ljubljana – Naklo, Matricula Online
- Občina Naklo – Osnovni kolesarski krog
- Župnija Naklo – imenik na portalu Družina
Lega
Cerkev stoji v jedru gručastega naselja.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.
Še v občini Naklo
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Bistrica pri Naklem - Kapelica ob hiši Bistrica 5
prva četrtina 20. stol.
Kapelica stoji na Jurčkovem klancu, pri zadnji hiši ob cesti Bistrica-Naklo (Bistrica 5).
registrirana dediščinaEŠD 16545Bistrica pri Naklem - Mubijeva kapelica
19. stol. (domnevno), tretja četrtina 20. stol., 1971
Kapelica stoji desno ob cesti Bistrica - Podbrezje, pred mostom čez Tržiško Bistrico.
registrirana dediščinaEŠD 16544Naklo - Kapelica na Pivki
prva četrtina 20. stol., 1924
Kapelica z nišo stoji ob manjšem vaškem križišču, v neposredni bližini hiš Pivka 22, 20 in 27, severno ob regionalni cesti Kranj - Jesenice.
registrirana dediščinaEŠD 16436Naklo - Kapelica pri hiši Glavna cesta 5
prva polovica 19. stol., prva četrtina 20. stol., 1905
Kapelica stoji ob Španovi domačiji, med hišama Glavna cesta 3 in 5.
registrirana dediščinaEŠD 16439Naklo - Kapelica pri hiši Glavna cesta 63
druga četrtina 20. stol., 1940, prva četrtina 21. stol., 2001
Kapelica stoji na Pivki vzhodno ob Glavni cesti pod Gradiščem ali Štucljem, južno od domačije Glavna cesta 63 (prej Cesta 26. julija 63).
spomenik lokalnega pomenaEŠD 5163Naklo - Kapelica sredi vasi
tretja četrtina 18. stol., 1765, zadnja četrtina 20. stol., 1992
Kapelica stoji sredi starega dela Naklega, severozahodno ob križišču Glavne ceste in Krakovega.
registrirana dediščinaEŠD 16437Naklo - Kapelica sv. Antona Padovanskega
prva polovica 19. stol.
Kapelica stoji zahodno od naselja, na koncu ulice Krakovo, pri cestnem nadvozu proti Strahinju.
registrirana dediščinaEŠD 16438Naklo - Razpelo na Pivki
prelom 19. stol. in 20. stol., prva četrtina 21. stol.
Razpelo je stalo ob vaškem križišču na Pivki, severno od hiše Glavna cesta 72.
registrirana dediščinaEŠD 16440Naklo - Razpelo pri Resmanu
tretja četrtina 19. stol., 1870
Razpelo stoji v vrtu hiše Glavna cesta 3 (pri Resman, pri Unk), sredi gručastega naselja Naklo.
registrirana dediščinaEŠD 16435