registrirana dediščina
Planinska gora - Cerkev Marije pribežališče grešnikov
Opis
Romarsko cerkev iz 17. stol. sestavljajo tristrano zaključen prezbiterij, kvadrasta ladja in zvonik. Krita je z opečnimi zarezniki. Prezbiterij ima rebrast obok.
Cerkev Marije pribežališče grešnikov na Planinski gori
Viri pregledani
Romarska cerkev na Planinski gori nad Planino ohranja gotske stavbne poteze, razgiban glavni oltar in Marijine podobe različnih avtorjev.

Romarska cerkev nad Planino
Cerkev Marije pribežališče grešnikov stoji na Planinski gori nad vasjo Planina pri Postojni. Register kulturne dediščine jo opisuje kot romarsko cerkev iz sedemnajstega stoletja. Sestavljajo jo zvonik, kvadrasta ladja in tristrano zaključeni prezbiterij z rebrastim obokom. Streho pokrivajo opečni zarezniki. Registrska datacija navaja leto 1657. [1]
Starejša cerkev in vprašanje gradnje
Janez Höfler po Valvasorju nastanek cerkve okoli leta 1657 povezuje s cerkniškim župnikom Jurijem Zimmermannom. Hkrati navaja starejšo štiftarsko cerkev, zgrajeno v letih 1583–1584, ki so jo posestniki planinske gospoščine nato dvakrat požgali. Arhitektura, predvsem prezbiterij, po njegovi presoji kaže še na šestnajsto stoletje. Na stranskem portalu je letnica 1632, na glavnem pa 1633. [2]
Höfler ob tem zabeleži prošnjo, ki je 21. julija 1599 prispela v Videm: podložniki planinske graščine Hasperg so prosili za dovoljenje, da bi na hribu zgradili novo cerkev v čast Materi božji. Povezavo prošnje s tem svetiščem označi kot možno, vendar negotovo. [2]
Stavbna zasnova in glavni oltar
Župnijska predstavitev cerkev umesti pod Grmado. Ladji na pročelju pridružuje zvonik, na nasprotni strani pa dolg, enako visok prezbiterij s triosminskim zaključkom. Posodobitev ladje postavlja okoli leta 1630. Izročilo o sedmi cerkvi na tem mestu navaja kot izročilo, ne kot dokumentirano zaporedje sedmih stavb. [3]
Glavni oltar ima razgibano stebrno zasnovo. Notranji par stebrov izrazito sega naprej, profilirana preklada nad osrednjo nišo pa se oblikuje v rahlo napet lok. Zgornji del oltarnega nastavka se zaključuje z baldahinom. Po župnijskem opisu Tavčarjeva slika Marije zavetnice s plaščem nosi letnico 1881 in prekriva nišo z leseno figuralno skupino. V njej Marija pod plaščem varuje vernike različnih slojev. [3]
Svetniški kipi in raziskava njihovega izvora
Simona Kermavnar je leta 2025 opisala šest kipov ob oltarnem tronu, visokih od 151 do 165 centimetrov. Od gledalčeve leve jih prepozna kot Andreja, Janeza Evangelista, Petra, Pavla, najverjetneje Antona Padovanskega in neznanega svetnika, verjetno apostola. Andrej ima poševni križ, Peter ključa, Pavel meč; Janezovo pero je izgubljeno. Neznani svetnik drži knjigo. V zgornjem delu so kralj David z liro in sulico, neidentificirani prerok, dva angela ter relief Boga Očeta s krilatimi glavicami. [4]
Avtorica kipe primerja s krogom polhograjske delavnice Facia in predlaga nastanek malo pred sredino osemnajstega stoletja. To je strokovna presoja, ne dokazano avtorstvo. Obnovo kipov leta 1997 pripisuje Marku Kavčiču. Navaja tudi prenovo oltarnega nastavka leta 1849, izpričano v kartuši nad nišo. [4]
Kermavnar Tavčarjevo sliko na pločevini datira v leto 1882, Metzingerjevo sliko pa leta 2025 umešča v planinsko cerkev sv. Roka. [4]
Metzingerjeva slika in restavriranje v letih 2011–2012
Anita Klančar Kavčič in Vid Klančar sta v poročilu iz leta 2013 opisala restavriranje Metzingerjeve oltarne slike iz leta 1740. Pred posegi je visela v farni cerkvi sv. Marjete v Planini. Na njej sta evidentirala obnovitveni zapis Korrena iz leta 1864 in zapis o prenovi v spomin na shod Marijinih družb leta 1900. Za slednjo obnovo navedeta slikarja Ogrina z Vrhnike; natančna narava vseh njegovih posegov ni znana. [5]
Platno je sestavljeno iz dveh kosov z navpičnim šivom. Restavratorja sta odstranjevala preslikave in nečistoče, utrjevala barvno plast, popravljala raztrganine ter sliko napela na nov podokvir. Retušo sta izvedla z oljnimi barvami v tehniki črtkanja. Dela v ateljeju Šentjošt so s prekinitvami potekala od avgusta 2011 do maja 2012. [5]
Poročilo razloži tudi slikovni motiv: pod Marijinim plaščem klečijo na levi duhovniki, na desni bogati meščani, v ozadju pa ljudstvo. Svetlejši zgornji del z Marijo in angeloma je ločen od temnejšega zemskega dela s klečečimi figurami. [5]
Pogosta vprašanja
- Kje stoji cerkev Marije pribežališče grešnikov?
- Na Planinski gori nad vasjo Planina pri Postojni. [1]
- Kateri letnici sta na cerkvenih portalih?
- Na stranskem portalu je letnica 1632, na glavnem 1633. [2]
- Kaj prikazuje skupina v osrednji oltarni niši?
- Marijo, ki pod svojim plaščem varuje vernike različnih slojev. [3]
- Koliko svetniških kipov ob oltarnem tronu opisuje Kermavnar?
- Šest, visokih od 151 do 165 centimetrov. [4]
- Kdaj je potekalo opisano restavriranje Metzingerjeve slike?
- S prekinitvami od avgusta 2011 do maja 2012 v ateljeju Šentjošt. [5]
- Kje je bila Metzingerjeva slika po objavi iz leta 2025?
- Simona Kermavnar jo v objavi iz leta 2025 umešča v planinsko cerkev sv. Roka. [4]
Viri predstavitve
- RNPD — Planinska gora, Cerkev Marije pribežališče grešnikov, EŠD 2109
- Janez Höfler — Historična topografija Kranjske, tiskana 144/fizična 146, Planina, podružnica 2
- Župnija Planina pri Rakeku — Podružnične cerkve in kapele, namenski opis Planinske gore
- Simona Kermavnar — Kipi svetnikov na vélikem oltarju v cerkvi na Planinski gori, 22. oktober 2025
- Anita Klančar Kavčič in Vid Klančar — Planinska gora, oltarna slika; Varstvo spomenikov, Poročila 48, 2013, str. 189–196
- Ajznponar — Cerkev na Planinski gori, 23. marec 2024, CC0
Lega
Cerkev stoji na Planinski gori, nad vasjo Planina pri Postojni.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.

Še v občini Postojna
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Belsko - Cerkev sv. Justa
15. stol., druga polovica 17. stol., 1656, 1685
Cerkev stoji v obzidanem pokopališču, na vzpetini severovzhodno nad vasjo Belsko.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 4025Brezje pod Nanosom - Kapelica
19. stol.
Kapelica stoji ob vaški poti, pri hiši Brezje pod Nanosom 2.
registrirana dediščinaEŠD 19379Gorenje pri Postojni - Cerkev sv. Lenarta
prva polovica 15. stol., tretja četrtina 16. stol., 1563, zadnja četrtina 19. stol., 1880, tretja četrtina 20. stol.
Cerkev stoji v cerkvenem obzidju severovzhodno nad vasjo Gorenje.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 4026Gorenje pri Postojni - Gorenjski križ
zadnja četrtina 20. stol., 1994
Križ stoji jugovzhodno pod vasjo, ob cesti, ki vodi proti Belskemu.
registrirana dediščinaEŠD 23899Gorenje pri Postojni - Južinov križ
zadnja četrtina 20. stol., 1994
Razpelo stoji severno ob vaški poti proti Belskemu, vzhodno od domačije Gorenje 11.
registrirana dediščinaEŠD 23898Gorenje pri Postojni - Marčev križ
prva četrtina 20. stol., 1918
Razpelo stoji jugozahodno od vasi, vzhodno od ceste, ki vodi iz Bukovja v Gorenje.
registrirana dediščinaEŠD 23900Gorenje pri Postojni - Mehelov križ
tretja četrtina 19. stol., 1855
Razpelo stoji v središču vasi, na vrtu domačije Gorenje 19.
registrirana dediščinaEŠD 23897Goriče pri Postojni - Cerkev sv. Petra
pozni srednji vek, tretja četrtina 17. stol., sredina 18. stol., sredina 19. stol.
Obzidana cerkev stoji na griču severovzhodno nad vasjo Goriče.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 3680Goriče pri Postojni - Kapelica
druga četrtina 20. stol., 1925
Kapelica stoji v severnem delu vasi, pod cerkvijo sv. Petra.
registrirana dediščinaEŠD 19392