registrirana dediščina
Polom - Cerkev sv. Mihaela
Opis
Renesančna enoladijska cerkev ima letnico 1638 na portalu, sočasno poslikavo v ladji in v prvi polovici 19. stol. poslikan prezbiterij. Zvonik, zrušen v cerkev obnavljajo.
Cerkev sv. Mihaela v Polomu pri Kočevju
Viri pregledani
Cerkev sv. Mihaela v Polomu pri Kočevju je renesančna cerkev z letnico 1638 na portalu in ohranjenimi poslikavami. Nekdanje župnijsko središče stoji ob drevoredu; po zrušitvi zvonika leta 1991 so stavbo postopoma obnovili.

Lega in ohranjene poslikave
Cerkev stoji sredi Poloma v občini Kočevje, ob cesti in nekdanjem župnišču, v osi drevoreda. Uradni register jo opredeljuje kot enoladijsko renesančno stavbo. Na portalu je letnica 1638, iz istega obdobja izvira poslikava ladje. Poslikava prezbiterija je mlajša: umeščena je v prvo polovico 19. stoletja, z navedbo leta 1840. Razlikujeta se torej dve slikarski obdobji, ne ena sama sočasna okrasitev notranjščine. [1]
Od lokalije do samostojne župnije
Janez Höfler v historični topografiji cerkve ne omeji na novogradnjo iz leta 1638. Njene starejše začetke dopušča kot verjetno srednjeveške, letnico na portalu pa poveže s prezidavo. To je previdna strokovna opredelitev, ne potrjena natančna letnica prve cerkve. V seznamih jo dokumentira za leta 1689, 1741 in 1753. [2]
Polom se je cerkvenoupravno izločil iz starega starološkega območja. Höfler ustanovitev lokalije datira na 23. maj 1807, status župnije pa v leto 1878. [2]
Štiri vasi nekdanje župnije
Tomšičev in Ivančev oris iz leta 1887 pokaže, kako je sv. Mihael povezoval širše območje. Takratno župnijo so sestavljali Polom, Kukovo, Seč in Vrbovec. Vsaka vas je imela svojo cerkev: Mihaelova je bila župnijska, Nežina v Seču, Antonova v Kukovem in Marija Snežna v Vrbovcu pa so sestavljale mrežo sosednjih bogoslužnih središč. [3]
Avtorja posebej zapišeta, da je polomska cerkev stala že v Valvasorjevem času, medtem ko sta stavbi v Seču in Kukovem sodili med novejši. Kot tedanjega župnika navedeta Zalokarja. Opis omenja tudi rabo slovenščine in kočevarskega govora med župljani. Nemško ime Ebenthal, ki spremlja Polom v zgodovinskih zapisih, je zato uporabno pri iskanju starejših pričevanj o cerkvi. [3]
Ta starejša knjiga prehod od Starega Loga v lokalijo postavlja v leto 1808, leto za datumom iz Höflerjeve novejše raziskave. Razliko med obema zapisoma ohranjamo. [3]
Prelom v župnijskem življenju leta 1941
Arhivska raziskava Matjaža Ambrožiča osvetli menjavo uprave ob izselitvi kočevskih Nemcev. Josef Kreiner je polomsko župnijo upravljal od leta 1929 in se izselil 2. decembra 1941. Njegov naslednik Ivan Hrovat, ki je prišel iz Bučke, je bil imenovan 22. novembra in je upravo sprejel 26. novembra. [5]
Predajni zapisnik sta sestavila 2. decembra, podružnic v Kukovem in Vrbovcu pa si ob predaji nista ogledala. Ambrožič na podlagi korespondence opiše slabo stanje župnišča in pomanjkanje sredstev. Hrovat je bil odvezan stalnega bivanja v Polomu; decembra je dobil navodilo za občasno bogoslužje, vendar ga zaradi materialnih razmer ni mogel izpolnjevati. Spremenjeno versko življenje je tako dokumentirano že med vojno, pred poznejšim propadanjem stavbe. [5]
Zrušitev zvonika in postopna obnova
V lokalnem poročilu iz februarja 2020 je Sandi Blatnik opisal, da se je dotrajani zvonik zrušil v prvih dneh vojne za Slovenijo leta 1991 in prebil strešno kritino. Po njegovem pričevanju so se s sodelovanjem občine Kočevje in župnije Hinje kmalu lotili obnove zvonika in cerkve. [4]
Domačin je opozoril tudi na izgubo nekdanje opreme: zvonov, ure in lestencev. Leta 2020 je cerkev označil za še nedokončano, vendar že uporabno za obrede; duhovnik iz Hinj je prihajal občasno. Ta opis velja za čas nastanka poročila. Sedanjega urnika maš ali vsakodnevno odprte notranjščine iz njega ni mogoče sklepati. [4]
Obisk kočevarskih potomcev leta 2024
Društvo Gottscheer Gedenkstätte je v decembrskem glasilu leta 2024 objavilo poročilo o septembrskem potovanju na Kočevsko. Skupina se je ustavila tudi v Polomu, kjer je rojstni kraj obiskala Erika Schmidt, rojena Siegmund, v spremstvu hčere in bratranca. Stran s poročilom prinaša pogled pred cerkvijo in posnetek njene notranjščine. [6]
Gre za dokumentiran obisk obstoječe cerkve mnogo let po poškodbi zvonika. Poročilo ob prihodu v vas omenja kostanjev in lipov drevored ter tri nekdanje podružnice polomske župnije. [6]
Kje raziskovati družinsko zgodovino
Arhivski katalog Matricula za Polom navaja zavetnika sv. Mihaela, podružnico sv. Neže v Seču in historično matično območje štirih vasi: Kukovega, Poloma, Seča in Vrbovca. Opozori tudi, da je območje prej spadalo pod župnijo Stari Log. [7]
V tem spletnem katalogu so trije zvezki: krstna knjiga za leta 1808–1849, naslednja za leta 1850–1897 ter poročna knjiga za leta 1817–1864. Pri raziskavi prednikov iz katere od sosednjih vasi je zato smiselno preveriti tudi polomske knjige, ne zgolj današnjega imena naselja. Spletni seznam ni trditev, da so v njem zajete vse ohranjene vrste arhivskega gradiva. [7]
Pogosta vprašanja
- Kaj pomeni zgodovinsko ime Ebenthal?
- To je starejše nemško ime Poloma. [7]
- Kdaj se je zrušil zvonik?
- Leta 1991, po lokalnem pričevanju ob začetku vojne za Slovenijo. [4]
- Kdaj je Polom postal župnija?
- Höfler navaja leto 1878. [2]
- Katere vasi so leta 1887 sestavljale župnijo?
- Polom, Seč, Kukovo in Vrbovec. [3]
- Ali je po poškodbi zvonika obstoj cerkve znova dokumentiran?
- Da, društveno poročilo prikazuje obisk in notranjščino septembra 2024. [6]
- Od katerega leta so v spletnem katalogu krstne knjige?
- Od leta 1808. [7]
Viri predstavitve
- RNPD – Polom, cerkev sv. Mihaela, EŠD 2151
- Janez Höfler – Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Kranjskem, 2015
- Štefan Tomšič in Fran Ivanc – Kočevsko okrajno glavarstvo, 1887
- E-UTRIP – Razvaline nekdanjega župnišča in medved Marko, 3. februar 2020
- Matjaž Ambrožič – Drža kočevarskih župnikov in usoda njihovih župnij, 2022
- Gottscheer Gedenkstätte – Busreise ins Gottscheerland, december 2024
- Nadškofijski arhiv Ljubljana – Polom, Matricula Online
Lega
Cerkev stoji ob cesti sredi vasi poleg stavbe nekdanjega župnišča v osi drevoreda.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.
Še v občini Kočevje
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Čeplje pri Predgradu - Cerkev Žalostne Matere božje
prva polovica 19. stol.
Cerkev stoji na bregu severno nad vasjo.
registrirana dediščinaEŠD 2077Črni Potok pri Kočevju - Cerkev sv. Treh kraljev
zadnja četrtina 15. stol., druga četrtina 16. stol., 1526, prelom 17. stol. in 18. stol., 1700, zadnja četrtina 19. stol., 1880
Cerkev stoji sredi nekdanjega pokopališča ob cesti v jugozahodnem delu vasi.
registrirana dediščinaEŠD 1886Črni potok pri Kočevju - Kapelica
druga četrtina 19. stol., 1836
Kapelica stoji v središču vasi.
registrirana dediščinaEŠD 18020Dolnje Ložine - Kapelica v vasi
prva četrtina 20. stol., 1913
Kapelica stoji med drevesoma, vzhodno ob cesti sredi vasi.
registrirana dediščinaEŠD 24220Gorenje pri Kočevju - Kapelica sv. Jožefa
zadnja četrtina 19. stol.
Kapelica stoji na križišču poti sredi vasi.
registrirana dediščinaEŠD 14005Gornje Ložine - Cerkev sv. Petra in Pavla
15. stol., 19. stol.
Cerkev stoji v južnem delu vasi.
registrirana dediščinaEŠD 2300Klinja vas - Cerkev sv. Marije Magdalene
pozni srednji vek, tretja četrtina 17. stol.
Cerkev stoji sredi vasi, obkroža jo pokopališče.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 1887Knežja Lipa - Cerkev sv. Nikolaja v Vidmu
pozni srednji vek, 17. stol., zadnja četrtina 20. stol.
Cerkev stoji na robu uravnave na sedlu, vzhodno od križišča poti v zaselku Videm.
registrirana dediščinaEŠD 2814Knežja Lipa - Razvaline cerkve sv. Trojice
pozni srednji vek, 18. stol.
Cerkev je stala na jugovzhodnem koncu vasi.
registrirana dediščinaEŠD 2767