spomenik lokalnega pomena
Polšnik - Cerkev Lurške Matere božje
Opis
Romarska cerkev je bila zgrajena 1904 v baročni tradiciji. Zvonik v sklopu zahodne fasade prehaja v oktogonalno ladjo s stranskima kapelama, opremljena s tremi oltarji, orgle so prenesene iz cerkve na Dolah.
Cerkev Lurške Matere božje na Polšniku
Viri pregledani
Romarska cerkev Lurške Matere božje na Polšniku v občini Litija stoji na pokopališču v Zgornjem Polšniku. Sedanja stavba z osmerokotno ladjo je nastala v letih 1904–1905; posvečena je bila 15. avgusta 1905.

Lega in osmerokotna cerkvena ladja
Cerkev stoji v vzhodnem delu naselja Polšnik, na pokopališču v Zgornjem Polšniku. V uradnem registru je opisana kot romarska stavba, zasnovana v baročni tradiciji. Zvonik je vključen v zahodno pročelje, za njim pa se stavba razširi v osmerokotno ladjo z dvema stranskima kapelama. Notranjščina ima tri oltarje. Enota je evidentirana kot spomenik lokalnega pomena; njena registrska oznaka je EŠD 2155. [1]
Srednjeveška kuracija in rodbina Apfaltrer
Jernej Kotar v raziskavi iz leta 2024 nastanek zgodnjega cerkvenega središča povezuje z Apfaltrerji in šentrupertsko župnijo. Patriarh Rajmund della Torre je po njegovem zapisu 16. oktobra 1280 polšniško cerkev določil za sedež kuracije. Duhovnik je imel pravico krščevanja in pokopavanja. Apfaltrerjem je pripadla pravica predlagati duhovnika, šentrupertski župnik pa ga je potrjeval. Kotar v opombi izrecno opozori, da je starejši regest napačno datiran v leto 1286, ki ga še vedno povzema krajevna spletna predstavitev. Patronat rodbine je po njegovi raziskavi trajal do leta 1941. [2]
Kdaj je Polšnik postal samostojna župnija
Srednjeveške kuracije ni ustrezno enačiti z že samostojno župnijo. Höfler polšniško ustanovo opiše kot kapelanijo z značajem vikariata in ustanovitev župnije postavi okoli leta 1500. Prvo izrecno omembo župnika navaja za 18. maj 1507. V starejšem obdobju se v virih pojavlja Marijino rojstvo, današnja cerkev pa je posvečena Lurški Materi božji. Isti avtor sedanjo gradnjo datira v leti 1904–1905 in njeno posvetitev natančno v 15. avgust 1905. [3]
Nova stavba po potresu in ohranjena oprema
Polšniški župnik Gregor Šturm v krajevni knjigi o orglah pojasni, da je bila predhodna cerkev močno poškodovana v potresu leta 1895. Načrte za novo stavbo je pripravil Fran Avsec. Od stare cerkve je ostal spodnji del zvonika. Avtor navede celjskega podobarja Šumreka kot izdelovalca oltarjev, slike križevega pota pa poveže z Layerjevim nasledstvom in letom 1860. Te slike so prenesli iz prejšnje cerkve. Gradnjo je vodil župnik Globelnik, ki mu je v cerkvi posvečena spominska plošča. [4]
Romarska tradicija in obnova notranjščine
Krajevna predstavitev navaja romarski značaj cerkve od leta 1958 ter glavni shod 11. februarja, ob prazniku Lurške Matere božje. Staro žegnanje povezuje z Urhovo nedeljo. Ob postavitvi novih orgel leta 2009 je bil obnovljen tudi pevski kor. Dela so zajela sanacijo ometov, beljenje, razsvetljavo in ozvočenje; uredili so omare v zakristiji ter spovednico. Nove orgle je izdelala Orglarska delavnica iz Maribora, projekt pa je vodil organist Jože Kos. Nadaljnji obnovi sta zajeli zvonik leta 2012 in celotno strešno kritino leta 2018. [5]
Oltar leta 2000 in slovesnost ob novih orglah
Jože Kos v svojih spominih na nadškofa Alojza Urana opiše dva različna posega v polšniško cerkev. Uran je 2. julija 2000 posvetil oltar, obrnjen proti ljudstvu, in obnovljene stopnice v prezbiteriju. Blagoslov novih orgel je sledil 25. junija 2009, v okviru projekta Abrahamov ključ Srca Slovenije. Kos za ta dogodek navaja približno dvesto glasbenikov in več kot tisoč udeležencev. Ob projektu je nastala knjiga o orglah, pozneje pa tudi dokumentarni film. Gre za opis takratnih slovesnosti, ne za sedanje termine bogoslužja. [6]
Obnova ob 120. obletnici posvetitve
Domače poročilo o praznovanju 15. avgusta 2025 opisuje mašo ob 120. obletnici posvetitve, ki jo je vodil nadškof Stanislav Zore. Pred jubilejem so popravili in prepleskali cerkveno fasado, okna in vrata, namestili nov strelovod ter uredili kamniti tlak pred cerkvijo in na stopnicah. Ob dogodku je izšla knjiga Stoletni polšniški navdihi – Po romarski poti Ivana Globelnika. Uredil jo je Jože Kos; po poročilu vsebuje dvajset poglavij in 310 fotografij, pri njej pa je sodelovalo 47 avtorjev ter trinajst fotografov. Knjiga med drugim dokumentira krajevne projekte zadnjih sedemnajstih let. [7]
Pogosta vprašanja
- Kje stoji cerkev Lurške Matere božje?
- Na pokopališču v Zgornjem Polšniku v občini Litija. [1]
- Ali je župnija nastala že leta 1280?
- Takratna ustanova je bila kuracija; Kotar jo razlikuje od poznejše župnije. [2]
- Kdaj je bila sedanja cerkev posvečena?
- 15. avgusta 1905, po gradnji v letih 1904–1905. [3]
- Kdo je pripravil načrte nove cerkve?
- Po zapisu župnika Gregorja Šturma Fran Avsec. [4]
- Kdaj so postavili nove orgle?
- Leta 2009; izdelala jih je Orglarska delavnica iz Maribora. [5]
- Kdaj je Uran blagoslovil nove orgle?
- 25. junija 2009, kot v neposrednih spominih navaja organist Jože Kos. [6]
Viri predstavitve
- RNPD – Polšnik, cerkev Lurške Matere božje, EŠD 2155
- Jernej Kotar – Rodbina Apfaltrer v srednjem veku, 2024
- Janez Höfler – Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Kranjskem, 2015
- Gregor Šturm – Cerkev Lurške Matere Božje na Polšniku, v knjigi Orgle in 12 registrov
- Turistično društvo Polšnik – Župnija Polšnik
- Jože Kos – Umrl je naš prijatelj, upokojeni ljubljanski nadškof metropolit Alojz Uran, 2020
- Mateja Sladič Vozelj – Praznovali smo 120. obletnico posvetitve, 2025
Lega
Cerkev stoji na pokopališču v vzhodnem delu naselja Polšnik, v Zgornjem Polšniku.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.

Še v občini Litija
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Breg pri Litiji - Cerkev sv. Katarine
16. stol., prva četrtina 18. stol.
Cerkev stoji sredi vasi Breg pri Litiji in je dominanta v prostoru.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 1971Brezovo - Cerkev sv. Nikolaja
tretja četrtina 14. stol., 1373, zadnja četrtina 15. stol., sredina 19. stol., 1850
Cerkev stoji na zahodnem robu gručaste vasi Brezovo.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 2396Čateška Gora - Cerkev sv. Urha
zadnja četrtina 16. stol., 18. stol.
Cerkev stoji na pomolu pod Čateško Goro, severozahodno od gručaste vasi Okrog.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 1718Dobovica - Cerkev sv. Katarine v Borjah
tretja četrtina 17. stol., 1669, prva polovica 18. stol.
Cerkev stoji na robu hriba v zaselku Borje, jugozahodno od Dobovice.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 1781Dole pri Litiji - Cerkev Marijinega vnebovzetja
tretja četrtina 19. stol., 1858
Cerkev stoji ob pokopališču v južnem delu gručaste vasi Dole pri Litiji.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 1779Gabrovka - Cerkev Povišanja sv. Križa
prelom 18. stol. in 19. stol., 1798-1800, prva četrtina 19. stol., 1813-1824, prva četrtina 20. stol., 1913
Cerkev stoji na obzidanem pokopališču sredi vasi Gabrovka.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 2390Gabrska Gora - Cerkev Marijinega vnebovzetja
16. stol., 18. stol.
Cerkev stoji na samem, na vzpetini v zaselku Gora naselja Gabrska Gora.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 2391Gabrska Gora - Cerkev sv. Jurija
tretja četrtina 17. stol., 1673
Cerkev stoji zahodno ob cerkvi Marijinega vnebovzetja, na vzpetini v zaselku Gora.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 16268Gorenje Jelenje - Cerkev sv. Janeza in Pavla
18. stol.
Cerkev stoji na samem, na vzpetini severovzhodno od vasi Gorenje Jelenje.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 1780