Preserje pod Krimom - Cerkev sv. Jožefa

Zgodnjebaročna cerkev na osmerokotni osnovi

Cerkev stoji severozahodno od naselja Preserje pod Krimom, na griču, ki ga register opredeli kot prostorsko dominanto. Osrednja stavba ima obliko razpotegnjenega osmerokotnika. Nanjo so vezani prezbiterij z zvonikom in zakristija. Register jo uvršča med izjemne zgodnjebaročne cerkvene arhitekture na Slovenskem. Začetek gradnje postavlja v leto 1658, širši datacijski okvir pa med letoma 1658 in 1686. Stranska oltarja v njegovem popisu nosita letnico 1831. [1]

Bistriški prior in dovoljenje iz leta 1658

Höfler podružnico obravnava v okviru župnije Preserje. Za 29. avgust 1658 navaja dovoljenje oglejskega patriarha bistriškemu priorju Ludviku Cirianiju za postavitev temeljnega kamna nove cerkve sv. Jožefa. Na portalu v zvonico je po topografiji letnica 1659. Stavbo tako ožje datira v leti 1658–1659, oltarno sliko pa v 1669. Valvasorjev krajevni zapis zanjo uporablja ime griča Mlezhnig. Letnica na portalu in leto ustanovnega dovoljenja predstavljata različni stopnji iste gradnje. [2]

Vzor za druge zgodnjebaročne cerkve

Ana Lavrič Jožefovo cerkev uvršča med arhitekture, ki so v 17. stoletju razširile nabor cerkvenih zasnov v ljubljanski škofiji. V pregledu posebej razlikuje vpliv Nove Štifte od tipa cerkve nad Preserjem. Slednji se je po njeni razlagi udomačil na Gorenjskem; med njegovimi naslednicami našteje cerkve v ljubljanskih Dravljah, na Topolu pri Medvodah in v Zadnji vasi. [7]

Posvetitev in premeščanje oltarjev

Frančiška Oražem v novejši raziskavi na podlagi župnijske kronike navaja, da je cerkev leta 1671 posvetil bistriški prior Hugo Muregger. Njena raziskava nato razmeji zgodovino sedanjega lesenega velikega oltarja in nekdanje kamnite opreme. Računski zapis iz leta 1830 govori o odstranitvi kamnitega stranskega oltarja pri sv. Jožefu, njegovi postavitvi v župnijsko cerkev ter sočasni namestitvi lesenega oltarja v Jožefovi podružnici. [3]

Avtorica zato opozarja, da preneseni oltar ni nujno prejšnji veliki oltar sv. Jožefa. Provenienca sedanjega lesenega nastavka ostaja odprta. Na podlagi primerjav razpravlja o možnem izvoru iz Nove Štifte ali kartuzije Bistra ter o povezavah s kiparsko delavnico Avguština Ferfille in njenimi nasledniki. Gre za raziskovalne možnosti, ne za potrjeno avtorstvo. Stara fotografija z nekdaj ohranjenim kipom sv. Bruna in leseni orel na vrhu oltarja podpirata razmislek o povezavi z Bistro, vendar sama ne dokazujeta celotne poti umetnine. [3]

Trije oltarji in tradicionalni shodi

Občinska predstavitev opisuje tri oltarje. Veliki ima kamnito menzo in bogato rezljan lesen nastavek. Zapis opozarja tudi na izgubo dela kipov po drugi svetovni vojni. Stranska oltarja sta preprosta lesena izdelka s slikama sv. Urha in sv. Antona Padovanskega. Njuna kamnita predhodnika naj bi bila leta 1830 prenesena v župnijsko cerkev. [4]

Občina svetišče predstavi kot nekdanjo božjo pot, povezano s čaščenjem sv. Jožefa. Med tradicionalnima shodoma navede 19. marec in 1. maj. To sta v predstavitvi imenovana praznična dneva; za udeležbo pri določenem bogoslužju je treba preveriti aktualna župnijska oznanila. [4]

Pričetek obnove strehe leta 2021

Konservatorka-restavratorka Albina Kržič je 9. julija 2021 objavila neposreden zapis o nujnih posegih na strehi. Župnik Jože Treven in ključar Anton Stražišar sta k sodelovanju povabila krovsko-kleparsko podjetje iz Logatca. Napovedana je bila zamenjava ostrešja nad zvonikom in ladjo. Besedilo ter spremljajoče avtoričine fotografije dokumentirajo že postavljen delovni oder in potek del v poletni vročini. [5]

Pri obnovi so prosili za pomoč domačinov in darovalcev. Na vrhu odra je bila slovenska zastava ob trideseti obletnici samostojnosti. Vir potrjuje začetek in tedanji potek del, ne datuma njihovega dokončanja. Gre za poročilo iz leta 2021, ne za novo napoved obnove v letu 2026. [5]

Pešpot iz Preserja na Mlečnik

Terenski opis Hribi.net za izhodišče uporablja parkirišče pri planinskih smernih tablah nad Preserjem. Za vzpon na 441 metrov visoki Mlečnik navaja približno petnajst minut in lahko neoznačeno stezo. Izhodišče je na 400 metrih. Za 1,16 kilometra dolgo pot vir navaja 41 metrov razlike med izhodiščem in ciljem ter 55 metrov skupnega vzpona po poti. Od parkirišča se pot najprej vrne do glavne ceste, nato vodi proti gasilskemu domu in zavije na ožjo cesto ob križu. Za hišami preide na travnati kolovoz. Na razcepu proti vodohranu se nadaljuje naravnost, zadnji del pa poteka skozi gozd do cerkve. To je opis dostopa peš, ne priporočilo vožnje do svetišča. [6]

Pogosta vprašanja

Na katerem griču stoji cerkev sv. Jožefa?

Na Mlečniku nad Preserjem pod Krimom. [2]

Kakšna je osnovna oblika ladje?

Razpotegnjen osmerokotnik. [1]

Kdaj je prior dobil dovoljenje za temeljni kamen?

29. avgusta 1658. [2]

Ali je avtor velikega lesenega oltarja zanesljivo znan?

Ne; raziskava Frančiške Oražem pušča atribucijo in provenienco odprti. [3]

Kdaj se je začela dokumentirana obnova strehe?

Neposredni zapis o začetku del je bil objavljen 9. julija 2021. [5]

Koliko časa traja opisana pešpot iz Preserja?

Hribi.net za izbrano izhodišče navaja približno 15 minut. [6]