Prevalje pod Krimom - Cerkev Žalostne Matere božje

Baročno svetišče nad Prevaljami

Register cerkev umešča na hrib Žalostna gora severno nad naseljem Prevalje pod Krimom v občini Brezovica. Opredeli jo kot poznobaročno stavbo, ki so jo leta 1727 zgradili bistriški kartuzijani. V popisu poudarja prvotno cerkveno opremo, stranska oltarja z Metzingerjevima slikama ter poslikave iz zadnje četrtine 19. stoletja. Register pri poslikavah imenuje Jurija Šubica ter Janeza Wolfa; posameznih slik zato ne združujemo v eno samo avtorsko skupino. [1]

Posvetitev leta 1752 in pripis arhitekturnega načrta

Höfler svetišče vodi med zgodovinskimi podružnicami preserske župnije. Načrt enotne baročne stavbe pripisuje Giovanniju Fusconiju. Natančno navede tudi posvetitev: 13. avgusta 1752 jo je opravil goriški nadškof Karel Mihael Attems. Leta 1762 je bil pri cerkvi omenjen vikar, popis iz leta 1783 pa jo je obravnaval kot beneficij. To so podatki o takratni cerkveni upravi, ne o današnjem mašnem urniku. [2]

Oltarji, Jukundove relikvije in orgle

Občinska predstavitev začetek stavbe datira v leto 1728. Veliki oltar in oba stranska pripisuje kiparju Mihaelu Loehru ter jih datira v leto 1740. Za stransko kapelo navede tudi prvotni oltar, ki je prišel iz kartuzije Bistra. Valentin Metzinger je v isti predstavitvi naveden kot avtor stranskih oltarnih slik. [3]

Posebna oprema je oltar sv. Jukunda s stekleno krsto in relikvijami rimskega mučenca. Občinski zapis z njihovim češčenjem povezuje večji romarski pomen cerkve. Orgle pripisuje mojstru Jenku iz Šentvida in loči instrument od starejše orgelske omare. Za poslikavo prezbiterijskega stropa navaja Janeza Šubica in leto 1871. Med glavnimi romarskimi shodi občina našteje tiho nedeljo, binkošti in rožnovensko nedeljo, prvo v oktobru. [3]

Steletov ogled notranjščine

France Stele je ob ogledu 27. oktobra 1920 opisal bogato rezljan veliki oltar iz prve polovice 18. stoletja, na katerem je zadaj opazil napis o prenovi sredi 19. stoletja. Stranska oltarja je označil kot par enake zasnove. Na severnem je obravnaval sliko sv. Janeza Nepomuka, pri kateri je slogovno prepoznal veliko verjetnost Metzingerjevega avtorstva. Takrat je opozoril tudi na luščenje barve in starejše grobe popravke. [4]

Posebej je zabeležil rezljano prižnico s slikami, povezanimi z božjo besedo. Ob slavoloku je opazil nenavadna svečnika v obliki krilatih rok: nosila sta trikotni svetili z reliefnimi motivi očesa, ušesa in nosu. Drugi terenski izpis, povezan z letom 1925, za velikim oltarjem dokumentira kamen z letnico 1729 ter Janezovo poslikavo prezbiterija iz 1871. To so zgodovinska opazovanja opreme, ne potrditev današnjega stanja vsakega predmeta. V izpisu iz leta 1925 severno oltarno sliko opiše z motivom angela varuha. Na južni sliki našteje Sveto Trojico z dvema meniškima svetnikoma; Metzingerjevsko oblikovanje posebej prepozna pri Kristusu. [4]

Zgodnje delo Janeza Šubica

Andrej Ujčič v raziskovalnem biografskem popisu delo na Žalostni gori pri Preserju umešča v Janezovo učno obdobje pri slikarju Janezu Wolfu med letoma 1869 in 1871. Predstavi ga kot sodelovanje pri očetovih freskah. S tem se lokalna poslikava povezuje z obdobjem, ko je mladi slikar še sodeloval v domačem delavniškem okolju, pred odhodom na beneško akademijo konec 1871. [5]

Postaje križevega pota in dostop

Andrej Praznik v izletniškem opisu kot izhodišče navaja Kamnik pod Krimom. Pot se začne pod cerkvijo sv. Florijana: na križišču se usmeri levo, na naslednjem ovinku rahlo desno. Odcepa imata kažipota. Cesta se za zadnjimi hišami spremeni v kolovoz, ki skozi lipov drevored vodi k cerkvi. Za eno smer avtor navaja približno pol ure in dobrih 60 metrov višinske razlike. Do Kamnika pod Krimom predstavi cestni dostop skozi Brezovico pri Ljubljani in Podpeč. Kot dodatno izhodišče ob zasedenih primernih parkiriščih omeni bližnje Preserje. [6]

Avtor opiše tudi obzidje s trinajstimi postajami križevega pota; zadnjo umesti v stransko lopo ob vhodu. Gre za izletniški zapis iz 2007, zato ne potrjuje aktualnih parkirnih razmer ali bogoslužnega urnika. [6]

Pogosta vprašanja

Kje stoji cerkev Žalostne Matere božje pri Preserju?

Na Žalostni gori severno nad Prevaljami pod Krimom. [1]

Kdaj je Attems posvetil cerkev?

Höfler navaja 13. avgust 1752. [2]

Katerega rimskega mučenca častijo v cerkvi?

Sv. Jukunda, katerega relikvije občinska predstavitev povezuje s posebnim oltarjem. [3]

Čigave so orgle?

Po občinski predstavitvi mojstra Jenka iz Šentvida; omara je starejša. [3]

Katero letnico je Stele opazil za velikim oltarjem?

Letnico 1729. [4]

Koliko hoje predvideva opis iz Kamnika pod Krimom?

Približno pol ure v eno smer. [6]