registrirana dediščina
Prevalje pod Krimom - Cerkev Žalostne Matere božje
Opis
Poznobaročno cerkev so 1727 zgradili kartuzijani iz Bistre. Freske so delo Jurija Šubica in J. Wolfa iz zadnje četrtine 19. stol., stranska oltarja z Metzingerjevima slikama. Cerkvena oprema je prvotna.
Žalostna gora pri Preserju: cerkev Žalostne Matere božje
Viri pregledani
Na Žalostni gori nad Prevaljami pod Krimom stoji baročna romarska cerkev Žalostne Matere božje. Svetišče preserske župnije obdajajo obzidje, postaje križevega pota in poti iz Kamnika pod Krimom.

Baročno svetišče nad Prevaljami
Register cerkev umešča na hrib Žalostna gora severno nad naseljem Prevalje pod Krimom v občini Brezovica. Opredeli jo kot poznobaročno stavbo, ki so jo leta 1727 zgradili bistriški kartuzijani. V popisu poudarja prvotno cerkveno opremo, stranska oltarja z Metzingerjevima slikama ter poslikave iz zadnje četrtine 19. stoletja. Register pri poslikavah imenuje Jurija Šubica ter Janeza Wolfa; posameznih slik zato ne združujemo v eno samo avtorsko skupino. [1]
Posvetitev leta 1752 in pripis arhitekturnega načrta
Höfler svetišče vodi med zgodovinskimi podružnicami preserske župnije. Načrt enotne baročne stavbe pripisuje Giovanniju Fusconiju. Natančno navede tudi posvetitev: 13. avgusta 1752 jo je opravil goriški nadškof Karel Mihael Attems. Leta 1762 je bil pri cerkvi omenjen vikar, popis iz leta 1783 pa jo je obravnaval kot beneficij. To so podatki o takratni cerkveni upravi, ne o današnjem mašnem urniku. [2]
Oltarji, Jukundove relikvije in orgle
Občinska predstavitev začetek stavbe datira v leto 1728. Veliki oltar in oba stranska pripisuje kiparju Mihaelu Loehru ter jih datira v leto 1740. Za stransko kapelo navede tudi prvotni oltar, ki je prišel iz kartuzije Bistra. Valentin Metzinger je v isti predstavitvi naveden kot avtor stranskih oltarnih slik. [3]
Posebna oprema je oltar sv. Jukunda s stekleno krsto in relikvijami rimskega mučenca. Občinski zapis z njihovim češčenjem povezuje večji romarski pomen cerkve. Orgle pripisuje mojstru Jenku iz Šentvida in loči instrument od starejše orgelske omare. Za poslikavo prezbiterijskega stropa navaja Janeza Šubica in leto 1871. Med glavnimi romarskimi shodi občina našteje tiho nedeljo, binkošti in rožnovensko nedeljo, prvo v oktobru. [3]
Steletov ogled notranjščine
France Stele je ob ogledu 27. oktobra 1920 opisal bogato rezljan veliki oltar iz prve polovice 18. stoletja, na katerem je zadaj opazil napis o prenovi sredi 19. stoletja. Stranska oltarja je označil kot par enake zasnove. Na severnem je obravnaval sliko sv. Janeza Nepomuka, pri kateri je slogovno prepoznal veliko verjetnost Metzingerjevega avtorstva. Takrat je opozoril tudi na luščenje barve in starejše grobe popravke. [4]
Posebej je zabeležil rezljano prižnico s slikami, povezanimi z božjo besedo. Ob slavoloku je opazil nenavadna svečnika v obliki krilatih rok: nosila sta trikotni svetili z reliefnimi motivi očesa, ušesa in nosu. Drugi terenski izpis, povezan z letom 1925, za velikim oltarjem dokumentira kamen z letnico 1729 ter Janezovo poslikavo prezbiterija iz 1871. To so zgodovinska opazovanja opreme, ne potrditev današnjega stanja vsakega predmeta. V izpisu iz leta 1925 severno oltarno sliko opiše z motivom angela varuha. Na južni sliki našteje Sveto Trojico z dvema meniškima svetnikoma; Metzingerjevsko oblikovanje posebej prepozna pri Kristusu. [4]
Zgodnje delo Janeza Šubica
Andrej Ujčič v raziskovalnem biografskem popisu delo na Žalostni gori pri Preserju umešča v Janezovo učno obdobje pri slikarju Janezu Wolfu med letoma 1869 in 1871. Predstavi ga kot sodelovanje pri očetovih freskah. S tem se lokalna poslikava povezuje z obdobjem, ko je mladi slikar še sodeloval v domačem delavniškem okolju, pred odhodom na beneško akademijo konec 1871. [5]
Postaje križevega pota in dostop
Andrej Praznik v izletniškem opisu kot izhodišče navaja Kamnik pod Krimom. Pot se začne pod cerkvijo sv. Florijana: na križišču se usmeri levo, na naslednjem ovinku rahlo desno. Odcepa imata kažipota. Cesta se za zadnjimi hišami spremeni v kolovoz, ki skozi lipov drevored vodi k cerkvi. Za eno smer avtor navaja približno pol ure in dobrih 60 metrov višinske razlike. Do Kamnika pod Krimom predstavi cestni dostop skozi Brezovico pri Ljubljani in Podpeč. Kot dodatno izhodišče ob zasedenih primernih parkiriščih omeni bližnje Preserje. [6]
Avtor opiše tudi obzidje s trinajstimi postajami križevega pota; zadnjo umesti v stransko lopo ob vhodu. Gre za izletniški zapis iz 2007, zato ne potrjuje aktualnih parkirnih razmer ali bogoslužnega urnika. [6]
Pogosta vprašanja
- Kje stoji cerkev Žalostne Matere božje pri Preserju?
- Na Žalostni gori severno nad Prevaljami pod Krimom. [1]
- Kdaj je Attems posvetil cerkev?
- Höfler navaja 13. avgust 1752. [2]
- Katerega rimskega mučenca častijo v cerkvi?
- Sv. Jukunda, katerega relikvije občinska predstavitev povezuje s posebnim oltarjem. [3]
- Čigave so orgle?
- Po občinski predstavitvi mojstra Jenka iz Šentvida; omara je starejša. [3]
- Katero letnico je Stele opazil za velikim oltarjem?
- Letnico 1729. [4]
- Koliko hoje predvideva opis iz Kamnika pod Krimom?
- Približno pol ure v eno smer. [6]
Viri predstavitve
- RNPD – Prevalje pod Krimom, cerkev Žalostne Matere božje, EŠD 2181
- Janez Höfler – Historična topografija predjožefinskih župnij na Slovenskem: Kranjska, 2015
- Občina Brezovica – Župnije, Žalostna Mati božja na Gori
- France Stele – Terenski zapiski: Žalostna gora nad Preserjem
- Andrej Ujčič – Šubic, Janez ml. (1850–1889)
- Andrej Praznik – Žalostna Gora pri Preserju, 2007
Lega
Podružnična cerkev Žalostne Matere božje stoji na hribu Žalostna gora, severno nad naseljem.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.
Še v občini Brezovica
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Brezovica pri Ljubljani - Cerkev sv. Antona Puščavnika
druga četrtina 16. stol., 1526, zadnja četrtina 19. stol., 1884-1885
Cerkev stoji na pokopališču ob Starovaški cesti v naselju.
registrirana dediščinaEŠD 1673Brezovica pri Ljubljani - Kapelica ob Starovaški cesti
zadnja četrtina 19. stol.
Kapelica stoji ob Starovaški cesti ob zahodnem delu pokopališkega zidu.
registrirana dediščinaEŠD 11538Brezovica pri Ljubljani - Kapelica pri hiši Gornja pot 7
zadnja četrtina 19. stol.
Kapelica stoji ob pešpoti na pokopališče.
registrirana dediščinaEŠD 11537Dolenja Brezovica - Kapelica
zadnja četrtina 19. stol.
Kapelica stoji v središču naselja.
registrirana dediščinaEŠD 11782Gorenja Brezovica - Kapelica
prva četrtina 19. stol.
Kapela stoji ob cesti proti naselju Gorenja Brezovica, na vedutno izpostavljenem položaju.
registrirana dediščinaEŠD 11816Gorenja Brezovica - Kapelica pri hiši Gorenja Brezovica 3
druga četrtina 20. stol., 1926
Kapelica stoji v središču vasi pri hiši Gorenja Brezovica 3.
registrirana dediščinaEŠD 11817Jezero - Cerkev sv. Lovrenca
zadnja četrtina 12. stol., 18. stol.
Cerkev sv. Lovrenca stoji na vrhu istoimenskega barjanskega osamelca in skupaj s cerkvama sv. Ane in sv. Jožefa tvori značilno veduto južnih barjanskih hribov.
registrirana dediščinaEŠD 2178Jezero - Kapelica pri hiši Jezero 51
zadnja četrtina 19. stol.
Kapelica stoji pri hiši Jezero 51, na robu vasi.
registrirana dediščinaEŠD 11561Jezero - Zidano znamenje
19. stol.
Znamenje stoji v naselju.
registrirana dediščinaEŠD 11563