Rob - Cerkev Marijinega rojstva

Cerkev severno nad Robom

Cerkev Marijinega rojstva stoji severno nad vasjo Rob v občini Velike Lašče. Register kulturne dediščine sedanjo stavbo datira v leto 1845 in jo umešča na prostor starejše predhodnice. Arhitekturo in cerkveno opremo opisuje kot sočasni. Na glavnem oltarju posebej izpostavlja sliko Device Marije, delo Matevža Langusa. [1][2]

Župnijska spletna predstavitev, objavljena 24. januarja 2013, prinaša prepis župnijske kronike. Njegov opis notranjosti je zgodovinsko pričevanje: v njem nastopajo ljudje, ki so sodelovali pri gradnji, in poznejša prekritja zvonika. Omenjenih predmetov zato ne predstavljamo kot na novo preverjenega popisa današnje opreme. [1][2]

Od škocjanske podružnice do cerkve iz leta 1845

Kronika na prostoru sedanje cerkve omenja majhno škocjansko podružnico Naše Ljube Gospe. Po ustanovitvi samostojne duhovnije leta 1789 je postala premajhna za potrebe bodoče župnije. Pri gradnji večje cerkve so verniki sodelovali z nošenjem malte in kamenja ter drugimi težaškimi deli. Stavbo so dokončali leta 1845. [2][3]

Posvetitev je po kroniki potekala 24. junija 1845, na god Janeza Krstnika. Opravil jo je ljubljanski knezoškof Alojzij Wolf. Zapis se pri tem sklicuje na listino, obešeno v zakristiji, in omenja tudi birmo ob posvetitvi. Datum ni samo splošna letnica zidave, ampak določen dan slovesnosti. [2][3]

Janez Höfler v zgodovinski topografiji uporablja starejše poimenovanje Marijino oznanjenje in ob njem sedanje Marijino rojstvo. Navaja kraj Rab v turjaškem urbarju iz leta 1463, prošnjo za ustanovitev vikariata v vizitaciji leta 1753, lokalijo leta 1789 in ustanovitev župnije leta 1876. Tudi on sedanjo cerkev povezuje z gradnjo in posvetitvijo leta 1845. [2][3]

Marijina podoba in stranska oltarja

Kronika glavni oltar opisuje s podobo Marije Device in kipom Matere Božje v oltarnem tronu. Poleg njega našteva dva stranska oltarja. Oltar na tedaj imenovani moški strani je posvečen svetima Kozmi in Damijanu, na ženski strani pa Svetemu Križu. Register avtorstvo Marijine slike pripisuje Langusu, kroniški odlomek pa avtorjev obeh stranskih oltarnih slik ne imenuje. [1][2]

Patrocinij cerkve je Marijino rojstvo. Župnijska kronika ga povezuje z malim šmarnom, praznikom 8. septembra, in cerkvenim žegnanjem. Gre za datum zavetniškega praznika; opis ne določa letošnjega razporeda bogoslužij ali odprtosti notranjosti. [1][2]

Vrata, kor in prostor za spoved

V kroniškem opisu ima cerkev glavni in stranski izhod ter poseben vhod v zakristijo. Pri stranskih vratih so ob veliki noči postavljali Božji grob. Spovednica je bila za glavnim oltarjem; ob več spovednikih je zapis predvidel še spovednico pri stranskih vratih in spovedovanje v zakristiji. [2]

Na desni strani glavnih vrat je kronika zabeležila dostop na kor in s kora v zvonik. Nasproti, na levi, je bil vhod v krstilnico. Krstni kamen s kotličkom za vodo je imel lesen nastavek, ki je vodo varoval pred prahom. V tleh krstilnice je bil izdelan sakrarij za izlivanje krstne vode. [2]

Kronika med krstnimi pripomočki našteva vrček za oblivanje, posodico za krstno olje in posodico za krizmo. Omenja še krožnik, na katerega se je med oblivanjem stekala voda. Ta podrobni popis je vezan na prostor krstilnice, medtem ko stopniščni dostop na nasprotni strani vhoda povezuje kor in zvonik. [2]

Misijonski križ in sprememba kritine

Pri glavnem vhodu kronika opisuje spominski misijonski križ iz hrastovega lesa. Izdelal ga je podobar Franc Jontez iz Velikih Lašč, za ceno sedemdeset kron oziroma petintrideset goldinarjev. Ob križu sta bila v zid pritrjena svečnika s svetilnicama iz Samassove tovarne v Ljubljani. [2]

Zvonik je bil po istem zapisu prej pokrit s skodlami. Leta 1901 je dobil novo ostrešje in pločevinasto kritino. Kronika med sodelujočimi omenja Simona Hitija iz Sela, ki je delal pri pripravi nove strehe. To je datiran poseg v zvonik, ločen od dokončanja cerkve leta 1845. [2]

Dokumentarni pogled aprila 2017

Doremova fotografija z dne 9. aprila 2017 prikazuje cerkev pred gozdnatim pobočjem. Rožnate stene členijo svetli navpični pasovi. Na bočni steni so nad spodnjimi pravokotnimi okni manjša polkrožna okna. Nad stavbo se dviga svetel zvonik z urama na vidnih straneh in visokim rdečim strešnim zaključkom, ki ga krona križ. Ob cerkvi so na posnetku druge stavbe, brez identifikacije njihove uporabe. [4]

Na istem posnetku je spodnji del zvonika ob robovih poudarjen s svetlimi pasovi, zvoniški odprtini pa imata polkrožen vrh in žaluzije. Nad urama se streha razširi v zaobljeni spodnji del, višje dobi ožjo nadgradnjo z odprtinami in koničast vrh. Ladjo pokriva rdeča streha, del pod zvonikom pa temnejša kritina. [4]

Pogosta vprašanja

Kje stoji cerkev Marijinega rojstva v Robu?

Severno nad vasjo Rob v občini Velike Lašče. [1]

Kdaj je bila posvečena sedanja cerkev?

Župnijska kronika navaja 24. junij 1845 in posvetitelja Alojzija Wolfa. [2]

Kdo je naslikal Marijino podobo na glavnem oltarju?

Register jo pripisuje Matevžu Langusu. [1]

Katera stranska oltarja omenja kronika?

Oltar svetih Kozme in Damijana ter oltar Svetega Križa. [2]

Kdaj je cerkveni zavetniški praznik?

Marijino rojstvo oziroma mali šmaren je 8. septembra. [2]

Kdo je izdelal misijonski križ?

Po kroniki ga je iz hrastovega lesa izdelal Franc Jontez iz Velikih Lašč. [2]