spomenik lokalnega pomena
Šempas - Cerkev sv. Silvestra
Opis
Baročna centralno zasnovana cerkev s kvadratnima ladjo in prezbiterijem, pozidana na mestu gotske predhodnice (domnevno po načrtih M. Bona). Stolp s cinami je verjetno nastal med gotiko in barokom. Ambiciozno zasnovana fasada beneškega tipa.
Cerkev sv. Silvestra v Šempasu: baročna stavba in oprema
Viri pregledani
Šempaska cerkev sv. Silvestra povezuje baročno zasnovo iz let 1780–1782 s starejšim prezbiterijem in zvonikom ter raznovrstno oltarno opremo.

Baročna cerkev s srednjeveškimi ostanki
Župnijska cerkev sv. Silvestra stoji na dvignjenem mestu sredi gručaste vasi Šempas, v občini Nova Gorica. Register jo opisuje kot baročno, centralno zasnovano stavbo s kvadratnima ladjo in prezbiterijem. Pozidana je bila na mestu gotske predhodnice. Stolp s cinami register previdno umešča v čas med gotiko in barokom, fasado pa označuje za ambiciozno zasnovo beneškega tipa. [1][2]
Župnijski spletni povzetek po umetnostnozgodovinski topografiji Tanje Mihelj iz leta 2009 opisuje delno porušitev srednjeveške cerkve leta 1780. Ohranili so stari prezbiterij, v katerem je danes zakristija, in zvonik. Novo, večjo cerkev so postavili dve leti pozneje. Ladjo v obliki kocke pokriva križno listnata kupola; vbočeni vogali notranjosti ustvarjajo občutek kroženja prostora. [1][2]
Glavni oltar in svetniška kipa
Veliki oltar je v župnijskem povzetku povezan z goriško kamnoseško delavnico Pasqualeja Lazzarinija. Njegov nastanek je previdno postavljen na začetek osemnajstega stoletja. Po ustnem izročilu naj bi ga prenesli iz samostanske cerkve v Beligni blizu Ogleja; ta podatek ostaja izročilo, ne neposredno preverjena listinska potrditev prenosa. [2]
Ob oltarju sta kipa svetega Antona Padovanskega z Jezuščkom na desni in svetega Silvestra na levi. Povzetek ju pripisuje beneškemu kiparju Paolu Callali. Za velikim oltarjem je slika svetega Silvestra, delo furlanskega slikarja Clementeja Del Nerija iz tridesetih let dvajsetega stoletja. Silvester je zavetnik cerkve in je kot papež v župnijskem zgodovinskem opisu povezan z upodobitvami ključev. [2]
Marijine podobe in slika svetega Roka
Desni stranski oltar Matere Božje z detetom župnijski povzetek datira na konec devetnajstega ali v prvo desetletje dvajsetega stoletja. Njegov leseni kip je ročno tirolsko delo iz prvih let dvajsetega stoletja. Oltarno nišo je v petdesetih letih poslikal Tone Kralj. Na levi ladijski steni je oljna slika svetega Roka, ki se naslanja na baročno tradicijo svetniških podob, vendar jo povzetek opredeli kot obrtniško delo dvajsetega stoletja. [2]
Slika Rožnovenske Matere Božje prikazuje Marijo z Jezusom, ki rožni venec predajata spodaj klečečima svetnikoma, Dominiku in Katarini Sienski. Po župnijskem povzetku naj bi jo v sredini osemnajstega stoletja naročili člani Rožnovenske Matere Božje. Tudi podoba Brezmadežne je previdno pripisana osemnajstemu stoletju. Datacije in naročilo so tako ohranjeni z enakimi pridržki kot v uporabljenem povzetku. [2]
Procesijski križ in omarica za sveta olja
Srebrni procesijski križ župnijski opis označuje za redek in dragocen predmet, ki naj bi bil delo beneških zlatarjev iz sedemnajstega stoletja. Med prvo svetovno vojno so ga zaradi bližine fronte prenesli na Dunaj. Ker se je izgubil lastnikov naslov, so ga po vojni vrnili v Benetke. Po nadaljnjih zapletih se je križ vrnil v Šempas. [2]
Baročna omarica za sveta olja je v istem viru okvirno datirana v sredino osemnajstega stoletja. Kamniti del je povezan z goriško delavnico Lazzarinija, tihožitje na lesenih vratcih pa je previdno pripisano goriškemu slikarju Janezu Mihaelu Lichtenreitu. Gre za dva različna sestavna dela omarice in dve ločeni obrtni oziroma slikarski povezavi. [2]
Pevski kor in Jenkove orgle
Prejšnji pevski kor je župnik Stanko Sivec porušil leta 1965. Župnijski povzetek to povezuje z nedisciplino obiskovalcev na koru in opisuje obdobje, ko je bila cerkev brez orgel in kora. Nove orgle so v Šempasu dobili 18. decembra 1983. Instrument je izdelal orgelski mojster Anton Jenko, orgelsko omaro in kor pa je oblikoval arhitekt Franc Kvaternik. [2]
Ohranjen pogled na zgornji del pročelja
Tournasolova fotografija iz novembra 2023 prikazuje zgornji del pročelja. Navpične plitve stenske členitve, pilastri, imajo poudarjene zaključke pod vodoravnim vencem. Tri pravokotna okna imajo kamnite okvire, srednje stoji nekoliko višje od stranskih. Nad njimi je trikotni zaključek z odprtino, pod srednjim oknom pa se začne razgibani kamniti zaključek portala. Kader ne prikazuje celotnega cerkvenega objekta. [3]
Pogosta vprašanja
- Kje stoji cerkev sv. Silvestra?
- Na dvignjenem mestu sredi vasi Šempas, v občini Nova Gorica. [1]
- Kaj je ostalo od srednjeveške cerkve?
- Župnijski povzetek navaja stari prezbiterij, preurejen v zakristijo, in zvonik. [2]
- Kdaj so postavili novo cerkev?
- Po delni porušitvi predhodnice leta 1780 so novo večjo cerkev postavili leta 1782. [2]
- Kaj je naslikal Tone Kralj?
- V petdesetih letih dvajsetega stoletja je poslikal nišo desnega Marijinega oltarja. [2]
- Kdo je izdelal nove orgle?
- Orgle, pridobljene 18. decembra 1983, je izdelal Anton Jenko; omaro in kor je oblikoval Franc Kvaternik. [2]
- Kaj prikazuje dovoljena fotografija?
- Zgornji del pročelja s pilastri, tremi okni in trikotnim zaključkom, posnet novembra 2023. [3]
Lega
Cerkev stoji na dvignjenem mestu sredi gručaste vasi Šempas.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.

Še v občini Nova Gorica
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Banjšice - Cerkev sv. Duha
tretja četrtina 18. stol., 1771, prva polovica 20. stol.
Cerkev stoji na griču severovzhodno od naselja.
registrirana dediščinaEŠD 3556Banjšice - Kajeva kapelica
zadnja četrtina 19. stol., 1880, druga četrtina 20. stol., 1931
Kapelica stoji v zaselku Mrcinje, v bližini hiše Banjšice 42.
registrirana dediščinaEŠD 19495Bate - Cerkev Marijinega vnebovzetja
16. stol., 20. stol.
Cerkev stoji na manjši vzpetini v zaselku Jelaršče, jugozahodno od zaselka Podlaka.
registrirana dediščinaEŠD 3558Bate - Cerkev sv. Križa
tretja četrtina 17. stol., 1661, tretja četrtina 19. stol., 1867, prva polovica 20. stol.
Cerkev s pokopališčem stoji ob cesti sredi vasi.
registrirana dediščinaEŠD 3557Bate - Kapelica pri mostu
prva četrtina 20. stol.
Kapelica stoji na začetku vasi, pri mostu čez potok Banjšček, nasproti hiše Bate 7.
registrirana dediščinaEŠD 19496Branik - Cerkev sv. Antona
sredina 17. stol., sredina 18. stol.
Cerkev stoji na platoju pod rihemberškim gradom.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 3574Branik - Cerkev sv. Urha
prelom 12. stol. in 13. stol., zadnja četrtina 15. stol., 16. stol., 1507, 1534, prva četrtina 17. stol., 1605, 19. stol., 1828
Cerkev stoji na vzpetini, v delu vasi Branik, imenovanem Britof.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 3573Branik - Stebrno znamenje
druga četrtina 19. stol., 1830
Znamenje stoji ob križišču cest, ki vodita proti Sežani in Komnu.
registrirana dediščinaEŠD 21713Čepovan - Cerkev sv. Janeza Krstnika
prva četrtina 16. stol., 1523, tretja četrtina 16. stol., 1550, 1557, zadnja četrtina 17. stol., 1697, druga četrtina 19. stol., 1840
Cerkev stoji na severnem koncu vasi Čepovan.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 3610