Šmarna gora - Cerkev Matere božje

Baročna cerkev na vrhu Gore

Cerkev Matere božje stoji na uravnanem vrhu Šmarne gore nad dolino Save v Ljubljanski kotlini. Registrski opis jo postavlja za obrambno obzidje in jo označuje kot baročno stavbo s centralno zasnovo. Nad osmerokotno ladjo se dviga večja kupola, nad kvadratnim prezbiterijem pa manjša. Stavba je nastala na mestu starejše cerkve; njeno gradnjo register povezuje z Gregorjem Mačkom starejšim in obdobjem 1711–1717. [1][2][3]

Župnija Vodice cerkev predstavlja kot svetišče Rožnovenske Matere božje. Njena predstavitev gradnjo sedanje stavbe ožje datira v leti 1711–1712 in predhodnico opisuje kot dvoladijsko gotsko cerkev s sedmimi oltarji. Tudi Höfler za baročno stavbo navaja leti 1711 oziroma 1712. Ti zapisi gradnjo časovno določajo različno, vsi pa jo povezujejo z začetkom osemnajstega stoletja. [1][2][3]

Srednjeveški romarski kraj

Höfler navaja listino z dne 16. aprila 1314, v kateri je kapela blažene Device Marije na hribu, imenovanem Cholemperch, prejela odpustke oglejskega patriarha Otobona. Poznejše listine iz let 1403, 1411 in 1475 kažejo nadaljnje omembe svetišča. Marijino bratovščino avtor dokumentira leta 1419 in 1420, kapelanijo v odvisnosti od vodiškega župnika pa za začetek štirinajstega stoletja označuje kot verjetno. [3]

Cesar Friderik III. je 19. januarja 1478 smledniškemu oskrbniku Gašperju Črnomaljskemu naročil, naj ne ovira soseske pri ponovni zidavi cerkve in utrditvi s taborom. Höfler zatem navaja ponovno spravo cerkve in posvetitev dveh stranskih oltarjev 22. junija 1499. Za sedemnajsto stoletje opisuje zelo obiskano romarsko cerkev s sedmimi oltarji. Posvetitev baročne stavbe datira 31. maja 1729. [3]

Langusova poslikava

Registrski opis notranjo poslikavo pripisuje Matevžu Langusu in jo datira v obdobje 1842–1847. Župnijska predstavitev posege razčleni: leta 1842 je Langus naslikal prizore iz Marijinega življenja na oboku prezbiterija in kulisni glavni oltar. Konec devetnajstega stoletja je oltar obnovil Matija Koželj, ki je stene prezbiterija poslikal s štirimi evangelisti in dvema prizoroma Marijinih prikazovanj. [1][2]

Slikanje oboka velike kupole župnijski vir umešča v leta 1846–1848. Osrednji iluzionistični prizor predstavlja Marijino vnebovzetje. Med naslikanimi romarji vir prepoznava Langusov avtoportret, šmarnogorskega duhovnika Antona Jamnika in vodiškega župnika Jerneja Arka. Različna časovna razpona celotne poslikave v registru in župnijski predstavitvi sta navedena vsak s svojim pripisom, brez poenotenja letnic. [1][2]

Oltarji in križev pot

V glavnem oltarju župnijski opis poleg Marijinega kipa navaja upodobljene skrivnosti rožnega venca. Prvi stranski oltar na evangeljski strani je posvečen štirinajstim pomočnikom v stiski, drugi svetemu Florjanu in svetemu Ahaciju. Na listni strani sta oltarja svete Ane in svetega Miklavža. Vse štiri oltarne slike župnijska predstavitev pripisuje slikarju Goetzlu, križev pot pa dunajskemu slikarju Jozefu Planku. [1][2]

Oprema je v registru skupno datirana v devetnajsto stoletje. Župnijski seznam navaja romarske shode za velikonočni ponedeljek, belo nedeljo, Florjanovo nedeljo, veliki in mali šmaren ter rožnovensko nedeljo. To je opis romarske tradicije svetišča; iz njega ni mogoče sklepati na današnji urnik odprtosti cerkve. [1][2]

Župnijska predstavitev ohranja tudi legendo, po kateri si je Marija sama izbrala vrh za kraj češčenja. Z drugo pripovedjo o rešitvi tabora pred nevarnostjo povezuje nenavadno opoldansko zvonjenje ob pol dvanajstih. Legendarno izročilo tako pojasnjuje krajevno posebnost zvonjenja, ne datuma gradnje ali arhitekturne zasnove svetišča. [1][2]

Obrambni stolp in zvonovi

Zvonik župnijska predstavitev opisuje kot predelan obrambni stolp. Štiri zvonove poimenuje po Kristusu Kralju, Mariji, svetem Florjanu in nadangelu Mihaelu. Za največjega navaja maso 3878 kilogramov. Od četverice, ki so jo verniki leta 1928 z rokami vlekli na Goro, sta po istem viru ostala Marijin in najmanjši Mihaelov zvon. Veliki je bil zamenjan leta 1983, tretji pa leta 1991. [2]

Na pročelju zvonika je doprsni kip duhovnika Jakoba Aljaža, delo kiparja Franceta Kralja. Župnijska predstavitev njegovo prisotnost povezuje z Aljaževim rojstvom v Zavrhu pod Šmarno goro. Obrambni izvor stolpa in poznejša zvonarska oprema sta tako predstavljena kot različni plasti istega objekta ob romarski cerkvi. [2]

Pogosta vprašanja

Kje stoji cerkev Matere božje na Šmarni gori?

Na uravnavi na vrhu Šmarne gore, nad dolino Save v Ljubljanski kotlini. [1]

Kakšno zasnovo ima cerkev?

Baročna cerkev ima centralno zasnovo, osmerokotno ladjo z večjo kupolo in kvadraten prezbiterij z manjšo kupolo. [1]

Katera zgodnja omemba cerkve je preverjena v Höflerjevi topografiji?

Listina z dne 16. aprila 1314 omenja Marijino kapelo na hribu Cholemperch in podelitev odpustkov. [3]

Kdo je naslikal notranjost cerkve?

Registrski opis poslikavo notranjosti pripisuje Matevžu Langusu ter jo umešča v leta 1842–1847. [1]

Komu so posvečeni stranski oltarji?

Župnijska predstavitev navaja štirinajst pomočnikov v stiski, Florjana in Ahacija, Ano ter Miklavža. [2]

Kateri zvonovi iz leta 1928 so ohranjeni?

Po župnijski predstavitvi sta od tedanje četverice ostala Marijin in najmanjši Mihaelov zvon. [2]