Preskoči na vsebino

spomenik lokalnega pomena

Šmihel pri Gorici - Cerkev sv. Mihaela

Opis

Gotska cerkev je bila povišana in razširjena v dvoladijsko, ob pročelju je prizidan zvonik. Gotski petosminski prezbiterij je poslikan s freskami z bogatimi ikonografskimi motivi. Na glavnem oltarju je lesena gotska plastika sv. Mihaela.

Cerkev sv. Mihaela v Šmihelu: gotske freske in kip

Viri pregledani

Na vzpetini v Šmihelu pri Gorici stoji cerkev sv. Mihaela z gotskim prezbiterijem, srednjeveškimi freskami in lesenim kipom zavetnika.

Cerkev sv. Mihaela s kamnitim zvonikom ob vaških hišah pod gozdnatim pobočjem.
Cerkev sv. Mihaela v Šmihelu pri Gorici. G-Cup, 10. oktober 2021, CC BY-SA 4.0. Zmanjšanje in pretvorba v WebP. Izvirnik fotografije · CC BY-SA 4.0

Cerkev na vzpetini v Šmihelu

Cerkev sv. Mihaela stoji na vzpetini v jedru Šmihela pri Gorici, v občini Nova Gorica. Občinska predstavitev jo opisuje kot cerkev, obdano z obzidjem opuščenega pokopališča. Register navaja gotsko stavbo, ki so jo pozneje povišali in razširili v dvoladijsko cerkev. Ob njenem pročelju je prizidan zvonik, prezbiterij pa se zaključuje s petimi stranicami. [1][2][3]

V petnajstem stoletju je bila po župnijskem zgodovinskem povzetku cerkev manjša: obsegala je sedanji prezbiterij in vzhodni del ladje. V osemnajstem stoletju sta sledili dozidavi zvonika na južni strani in zakristije na zahodni. Leta 1870 so stavbo povečali še proti zahodu. Ob tem so oltar svetega Blaža prestavili z vzhodne stene na severno. [1][2][3]

Gotski obok in srednjeveške freske

Župnijski opis izpostavlja ohranjeni gotski kor z dvojnoparalelnim obokom in gotskimi okenskimi odprtinami. Njegovo poslikavo umešča na konec petnajstega stoletja. Občinska objava z dne 22. junija 2021 freske v prezbiteriju natančneje datira v zadnjo četrtino istega stoletja in opozarja na bogate ikonografske motive. Poslikava je vezana na notranjost prezbiterija, ne na zunanje pročelje. [2][3]

Spletni župnijski povzetek, pripravljen po umetnostnozgodovinski topografiji Tanje Mihelj iz leta 2009, navaja temeljito restavriranje fresk na začetku dvajsetega stoletja. Občinski zapis leta 2021 pa prinaša izjavo domačinke Nadje Velušček, po kateri naj bi bile freske restavrirane tudi leta 1961. Ta druga letnica je podana kot njeno pričevanje z izrecnim pridržkom, ne kot potrjena datacija vseh ohranjenih poslikav. [2][3]

Mihaelov kip in oltarna oprema

Na glavnem oltarju je leseni gotski kip svetega Mihaela. Občina ga datira okoli leta 1500, župnijski povzetek pa na konec petnajstega stoletja. Svetnik drži meč; pod njegovimi nogami je premagani zlodej. V drugi roki ima tehtnico z dvema dušama, dobro in slabo. Župnijski opis nastanek kipa povezuje z močnim vplivom furlanske tolmeške šole. [1][2][3]

Starejši gotski kip je vstavljen v pozneje dodani baročni oltar. Stranski oltar krasi kopija Šubičeve slike svetega Blaža, ki jo je naslikala Danica Kuščaijeva. V zakristiji župnijski opis navaja še sliko svetega Mihaela z mečem. Občinska objava leta 2021 povzema tudi pričevanje Nadje Velušček, da je bil leseni Mihaelov kip leta 1971 razstavljen v Parizu na razstavi jugoslovanske umetnosti. [1][2][3]

Zunanjost in sledovi ob cerkvi

Na fotografiji G-Cupa iz oktobra 2021 je cerkev vidna ob več vaških hišah pod gozdnatim pobočjem. Kamniti zvonik ima v zgornjem delu dve povezani polkrožni odprtini, pod njima pa vhod z obokanim zaključkom. Nad odprtinama se dviga svetla koničasta streha. Ob zvoniku je belo ometana cerkvena stena s pravokotnim oknom in manjšimi okroglimi odprtinami. Drevesa zakrivajo del spodnjega zunanjega oboda. [4][5]

Register v ožji okolici cerkve navaja tudi zgodnjesrednjeveško staroslovansko grobišče, odkrito ob gradnji vodovoda. Pri tej samostojni arheološki enoti izrecno piše, da so najdbe izgubljene. Gre za registrirano grobišče ob cerkvi; ni predstavljeno kot današnja razstava predmetov ali dokaz poganskega svetišča pod cerkveno stavbo. [4][5]

Orgle z Vitovelj

Orgle je po župnijskem povzetku izdelal čmiški organist Miha Vičič. Sprva so bile na Vitovljah, leta 1907 pa so jih prenesli v Šmihel. Podatek opisuje izvor in selitev konkretnega instrumenta; župnijski povzetek poleg orgel posebej našteva še ohranjeno srednjeveško opremo in poznejši baročni oltar. [2]

Občinsko poročilo o obnovi leta 2021

Na občinskem razpisu za sofinanciranje nepremične kulturne dediščine leta 2021 je bila izbrana Župnija Šempas za restavriranje srednjeveških fresk v tej cerkvi. Nadja Velušček je junija pojasnila, da so prejeli prvi denar občine in Ministrstva za kulturo za začetek obnove, vendar sredstva niso zadoščala za vse freske. [3]

Predsednik Krajevne skupnosti Ozeljan – Šmihel Marko Tribušon je v isti objavi opisal že opravljeno prostovoljno odvodnjavanje in drenažo ob cerkvi. Vaščani so z delom kontrolirano odvedli vlago in vodo, ki sta škodovali poslikavam. Restavratorski poseg je bil junija predstavljen kot naslednji korak pri ohranjanju fresk, zato ta datirana objava sama ne potrjuje današnjega zaključka celotne obnove. [3]

Občina je leta 2021 ob cerkvi obeleževala 550 let od njene prve omembe. Junijska objava je napovedala publikacijo s prispevki slovenskih umetnostnih zgodovinarjev, zgodovinarjev in restavratorjev, v kateri naj bi bilo strnjeno vedenje o cerkvi. Osrednji dogodek jubilejnega praznovanja je bil napovedan za 2. oktober 2021. [3]

Pogosta vprašanja

Kje stoji cerkev sv. Mihaela?
Na vzpetini v jedru Šmihela pri Gorici, v občini Nova Gorica. [1]
Kaj je najpomembnejše v notranjosti?
Gotske freske v prezbiteriju in leseni gotski kip svetega Mihaela na glavnem oltarju. [1]
Kdaj so cerkev povečali proti zahodu?
Župnijski zgodovinski povzetek navaja leto 1870 in takratno prestavitev Blaževega oltarja. [2]
Kako je upodobljen sveti Mihael?
Z mečem, premaganim zlodejem pod nogami in tehtnico z dobro ter slabo dušo. [2]
Od kod so prišle orgle?
Orgle Mihe Vičiča so bile prej na Vitovljah; v Šmihel so jih prenesli leta 1907. [2]
Kaj občinska objava potrjuje o obnovi fresk?
Junija 2021 je bila potrjena dodelitev sredstev za začetek restavriranja, skupaj s pričevanjem o prej opravljeni drenaži. [3]

Lega

Cerkev stoji na vzpetini v jedru vasi Šmihel.

Varstvene usmeritve

stavbe (strokovne zasnove 2008)

Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.

Šmihel pri Gorici - Cerkev sv. Mihaela
Foto: Fototeka OE Nova Gorica: 2008, Jasna Svetina. Slika je prikazana z uradnega strežnika registra.

Še v občini Nova Gorica

Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.

  • Banjšice - Cerkev sv. Duha

    tretja četrtina 18. stol., 1771, prva polovica 20. stol.

    Cerkev stoji na griču severovzhodno od naselja.

    registrirana dediščinaEŠD 3556
  • Banjšice - Kajeva kapelica

    zadnja četrtina 19. stol., 1880, druga četrtina 20. stol., 1931

    Kapelica stoji v zaselku Mrcinje, v bližini hiše Banjšice 42.

    registrirana dediščinaEŠD 19495
  • Bate - Cerkev Marijinega vnebovzetja

    16. stol., 20. stol.

    Cerkev stoji na manjši vzpetini v zaselku Jelaršče, jugozahodno od zaselka Podlaka.

    registrirana dediščinaEŠD 3558
  • Bate - Cerkev sv. Križa

    tretja četrtina 17. stol., 1661, tretja četrtina 19. stol., 1867, prva polovica 20. stol.

    Cerkev s pokopališčem stoji ob cesti sredi vasi.

    registrirana dediščinaEŠD 3557
  • Bate - Kapelica pri mostu

    prva četrtina 20. stol.

    Kapelica stoji na začetku vasi, pri mostu čez potok Banjšček, nasproti hiše Bate 7.

    registrirana dediščinaEŠD 19496
  • Branik - Cerkev sv. Antona

    sredina 17. stol., sredina 18. stol.

    Cerkev stoji na platoju pod rihemberškim gradom.

    spomenik lokalnega pomenaEŠD 3574
  • Branik - Cerkev sv. Urha

    prelom 12. stol. in 13. stol., zadnja četrtina 15. stol., 16. stol., 1507, 1534, prva četrtina 17. stol., 1605, 19. stol., 1828

    Cerkev stoji na vzpetini, v delu vasi Branik, imenovanem Britof.

    spomenik lokalnega pomenaEŠD 3573
  • Branik - Stebrno znamenje

    druga četrtina 19. stol., 1830

    Znamenje stoji ob križišču cest, ki vodita proti Sežani in Komnu.

    registrirana dediščinaEŠD 21713
  • Čepovan - Cerkev sv. Janeza Krstnika

    prva četrtina 16. stol., 1523, tretja četrtina 16. stol., 1550, 1557, zadnja četrtina 17. stol., 1697, druga četrtina 19. stol., 1840

    Cerkev stoji na severnem koncu vasi Čepovan.

    spomenik lokalnega pomenaEŠD 3610

Vsa dediščina v občini Nova Gorica