registrirana dediščina
Stara Cerkev - Cerkev Marijinega vnebovzetja
Opis
Dvoranska neoromanska cerkev z zvonikom ob vhodni fasadi je bila zgrajena na mestu starejše predhodnice med leti 1853 in 1857. Gradil stavbenik S. Venchiarutti iz Furlanije. Spominska plošča žrtvam 1. svetovne vojne na fasadi.
Cerkev Marijinega vnebovzetja v Stari Cerkvi: stavba in obnova
Viri pregledani
Župnijska cerkev v Stari Cerkvi povezuje neoromansko arhitekturo devetnajstega stoletja in slikarsko opremo, obnovljeno leta 2020.

Cerkev na Kočevskem polju
Cerkev Marijinega vnebovzetja stoji na rahlo dvignjeni ravnici sredi gručaste Stare Cerkve na Kočevskem polju. Glavna cesta poteka južno od nje. Zvonik ob vhodni fasadi poudarja dvoransko stavbo in njeno lego med vaškimi hišami. Na severovzhodni fasadi je spominska plošča žrtvam prve svetovne vojne. [1][2]
Pred današnjo stavbo je na istem mestu stala starejša podružnična cerkev. Konservatorka Sabina Ravnikar v poročilu Varstva spomenikov navaja, da so predhodnico podrli leta 1818. Sedanjo cerkev so zgradili med letoma 1853 in 1857 po načrtih furlanskega stavbenika Silvestra Venchiaruttija. [1][2]
Neoromanska zunanjost in obokana dvorana
Neoromansko zunanjost oblikujejo polkrožna okna, plitvi pilastri in visok podzidek. Pilastri so ploski navpični poudarki fasade; od spodnjega podzidka jo ločuje polkrožno profiliran zidec. Kratek prezbiterij je ravno zaključen. Dve zakristiji ob cerkvi sta poznejša dodatka iz leta 1906. [2]
Fotografija zunanjščine po obnovi v Ravnikarjevem poročilu kaže osrednji vhod z obokanim portalom in trikotnim zaključkom nad njim. Višje je okroglo okno z razdeljeno rozeto. Stolp zvonika ima nad uro odprtino za zvonove, pod njo pa manjše okno. Polkrožne stranske odprtine poudarjajo simetrično členitev vhodnega pročelja. Primerjalna fotografija pred obnovo prikazuje bolj lisasto in temnejšo površino fasade, po obnovi pa svetlejši enoten oplesk. [2]
Notranjost je razdeljena v tri obočna polja, imenovana traveje. Pokrivajo jih oboki v obliki čeških kap, enak način obokanja pa ima tudi prezbiterij. Na oboku prezbiterija so naslikani motivi Vere, Upanja in Ljubezni ter evharistični simboli. Slavoloki nosijo nemške napise. [2]
Fabrisova freska, vitraji in križev pot
Na glavni oltarni steni prezbiterija je freska Marijinega vnebovzetja furlanskega slikarja Domenica Fabrisa. Okna v tem delu cerkve krasijo vitraji s figuralnimi motivi in ornamentalnimi okvirji. Poročilo jih opredeljuje kot dar družin iz okoliških vasi. Sliki svetega Jožefa in Križanega sta delo Henrike Langus. [2]
Križev pot je iz leta 1938. Njegove slike so uokvirjene in imajo nemške napise, na eni pa je zapis OAMDG. Med obnovo leta 2020 so posebej obravnavali oltarno fresko, dekorativno poslikavo oboka, obe Langusovi sliki in oljne slike križevega pota. Poseg je tako zajel več različnih delov slikarske opreme. [2]
Obnova fasade in bakrena streha leta 2020
Župnija je leta 2020 izvedla celostno obnovo cerkve. Fasada je bila pred tem obnovljena leta 1983, vendar so ometi zaradi vremenskih vplivov, zamakanja in dotrajanosti ponekod odstopali. Pri sanaciji so odstranili poškodovane dele ometa v manjšem obsegu. Odkrite zaplate prvotnega ometa in barve so omogočile določitev barvnega tona novega opleska. [2]
Sledili sta lokalna preplastitev in barvanje fasade. Notranje stene so delno ostrugali in pripravili za nanos svetlih barvnih odtenkov. Dotrajano streho zvonika iz barvane pločevine so rekonstruirali: nova je izdelana iz bakrene pločevine po prvotnem zgledu, skupaj s kleparskimi podrobnostmi. [2]
Kako so ohranili poslikave in lesene okvirje
Oltarno in obočno poslikavo so najprej površinsko očistili. Omet je bil na posameznih mestih razpokan in je kazal sledove starejših popravil. Površino slike so utrdili, poškodovane dele pa minimalno retuširali. Pri obeh Langusovih slikah so v večji poškodbi platna vstavili surovo platno, utrdili razpokano barvno plast in manjše razpoke pokitali. Pri obdelavi napokane barvne površine obeh slik so uporabili toplotno lopatico. [2]
Obdelali so tudi lesena okvirja teh slik. Slike križevega pota so očistili površinskih nečistoč; po utrditvi barvnih plasti so bolj poškodovana mesta minimalno retuširali v črtni tehniki. Restavrirali so dekorativne lesene okvirje in rezbarjeno dekoracijo. Poškodovane vitraje v severnem delu prezbiterija in ladje so popravili. [2]
Ravnikarjevo poročilo restavratorske postopke pripisuje Mateji Ocepek s sodelavci, popravilo vitrajev pa Steklarstvu Peter Jankovič iz Rogaške Slatine. Predstavljeni posegi so dokumentirana obnova leta 2020. [2]
Pogosta vprašanja
- Kje stoji cerkev Marijinega vnebovzetja?
- Sredi Stare Cerkve na Kočevskem polju, na rahlo dvignjeni uravnavi severno od glavne ceste. [1]
- Kdaj je nastala sedanja cerkev?
- Med letoma 1853 in 1857; stavbenik je bil Silvester Venchiarutti iz Furlanije. [2]
- Kaj zaznamuje arhitekturno zasnovo?
- Dvoranska neoromanska stavba ima zvonik ob vhodni fasadi, polkrožna okna in notranjost s tremi obočnimi polji. [2]
- Kdo je naslikal fresko v prezbiteriju?
- Fresko Marijinega vnebovzetja na glavni oltarni steni je naslikal Domenico Fabris. [2]
- Kaj so obnovili leta 2020?
- Fasado, streho zvonika, notranje stene, oltarno in obočno poslikavo, slike, lesene okvirje ter poškodovane vitraje. [2]
- Iz katerega leta je križev pot?
- Iz leta 1938; slike imajo nemške napise in lesene okvirje. [2]
Lega
Cerkev stoji na rahlo dvignjeni uravnavi sredi vasi, severno od glavne ceste. Spominska plošča je na severovzhodni fasadi.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.

Še v občini Kočevje
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Čeplje pri Predgradu - Cerkev Žalostne Matere božje
prva polovica 19. stol.
Cerkev stoji na bregu severno nad vasjo.
registrirana dediščinaEŠD 2077Črni Potok pri Kočevju - Cerkev sv. Treh kraljev
zadnja četrtina 15. stol., druga četrtina 16. stol., 1526, prelom 17. stol. in 18. stol., 1700, zadnja četrtina 19. stol., 1880
Cerkev stoji sredi nekdanjega pokopališča ob cesti v jugozahodnem delu vasi.
registrirana dediščinaEŠD 1886Črni potok pri Kočevju - Kapelica
druga četrtina 19. stol., 1836
Kapelica stoji v središču vasi.
registrirana dediščinaEŠD 18020Dolnje Ložine - Kapelica v vasi
prva četrtina 20. stol., 1913
Kapelica stoji med drevesoma, vzhodno ob cesti sredi vasi.
registrirana dediščinaEŠD 24220Gorenje pri Kočevju - Kapelica sv. Jožefa
zadnja četrtina 19. stol.
Kapelica stoji na križišču poti sredi vasi.
registrirana dediščinaEŠD 14005Gornje Ložine - Cerkev sv. Petra in Pavla
15. stol., 19. stol.
Cerkev stoji v južnem delu vasi.
registrirana dediščinaEŠD 2300Klinja vas - Cerkev sv. Marije Magdalene
pozni srednji vek, tretja četrtina 17. stol.
Cerkev stoji sredi vasi, obkroža jo pokopališče.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 1887Knežja Lipa - Cerkev sv. Nikolaja v Vidmu
pozni srednji vek, 17. stol., zadnja četrtina 20. stol.
Cerkev stoji na robu uravnave na sedlu, vzhodno od križišča poti v zaselku Videm.
registrirana dediščinaEŠD 2814Knežja Lipa - Razvaline cerkve sv. Trojice
pozni srednji vek, 18. stol.
Cerkev je stala na jugovzhodnem koncu vasi.
registrirana dediščinaEŠD 2767