registrirana dediščina
Stara Fužina - Planina Jezerce
Opis
Visoka goveja planina v ravni konti s stalnim izvirom vode, ki danes oskrbuje z vodo tudi planino Krstenico. Nekoč so bile na planini gručasto razporejene pastirske koče na kobilah, ki se niso ohranile, nadaljuje se tradicija pašništva.
Lega
Planina Jezerce je druga najvišja Bohinjska planina leži v konti, zahodno pod pobočji Jezerskega Stoga, vzhodno pod Ogradi, severozahodno od planine Krstenica.
Varstvene usmeritve
kulturna krajina
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.

Še v občini Bohinj
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Fužinarsko Studorske planine - Krajinski park
Območje krajinskega parka je severno nad Bohinjskim jezerom.
dokumentarno varstvo/ostaloEŠD 135Jelovica - Mošenjska planina
18. stol., druga četrtina 20. stol., 1942, druga svetovna vojna
Mošenjska planina je sredi Jelovice, severozahodno od Velikega Gregorjevca in upravno spada v občino Bohinj.
registrirana dediščinaEŠD 28769Julijske Alpe - Triglavski narodni park
Območje Julijskih Alp, južno od Save Dolinke, do robov Pokljuke in Bohinjsko - Tolminskih gora in vzhodno od meje z Italijo.
registrirana dediščinaEŠD 7593Nomenj - Bitenjska planina
19. stol., 20. stol.
Planina je na Jelovici, jugovzhodno nad vasjo Nomenj, nad desnim bregom Save Bohinjke, severno od ceste Nemški Rovt-Rudno-Železniki.
registrirana dediščinaEŠD 28915Pokljuka - Planina Četeže
18. stol., 19. stol., 20. stol.
Senožetna planina Četeže leži severovzhodno nad vasjo Srednja vas, na prisojni strani planote Pokljuka, s stavbami ob robu planine.
registrirana dediščinaEŠD 29503Pokljuka - Planina Javornica
18. stol., 19. stol., 20. stol.
Planina Javornica leži na Pokljuki, vzhodno od senožetne planine Četeže, severozahodno nad vasjo Podjelje.
registrirana dediščinaEŠD 18483Polje v Bohinju - Planina Poljana
18. stol., 19. stol.
Planina leži južno nad Bohinjskim jezerom, vzhodno od planine Suha, severno pod pogorjem Rodice v južnih bohinjskih gorah.
registrirana dediščinaEŠD 18487Polje v Bohinju - Planina Suha
zadnja četrtina 16. stol., 1591 (omemba), prva četrtina 17. stol., 1602 (omemba), 18. stol., 19. stol., 20. stol.
Planina Suha leži južno nad Bohinjskim jezerom, jugovzhodno pod vrhom in prelazom Čez Suho, pod Bohinjsko-Tolminskim grebenom.
registrirana dediščinaEŠD 18488Ravne v Bohinju - Planina Za Liscem
18. stol., 19. stol., 20. stol.
Planina leži v kotanji severno pod Črno prstjo, južno nad Bohinjsko Bistrico.
registrirana dediščinaEŠD 18484