spomenik lokalnega pomena
Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah - Cerkev sv. Treh kraljev
Opis
Triladijska poznogotska cerkev s stopnjevanimi oporniki, baročno zakristijo na jugu in masivnim zvonikom na severu. Zgrajena 1521-88 (primer t.i. slovenjegoriške gotike. Kvalitetna sočasna oprema (oltar Jezusovega rojstva, Kalvarija, prižnica).
Cerkev sv. Treh kraljev pri Benediktu: oboki in oltarji
Viri pregledani
Romarska cerkev sv. Treh kraljev v Slovenskih goricah združuje poznogotsko triladijsko dvorano, členjene portale in več zgodovinskih oltarjev.

Romarska cerkev na griču
Cerkev sv. Treh kraljev stoji na vrhu zaobljenega griča vzhodno nad vasjo Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah, v občini Benedikt. Občinska predstavitev za grič navaja nadmorsko višino 305 metrov. Cerkev je poznogotska triladijska stavba s stopnjevanimi oporniki, masivnim severnim zvonikom in baročno zakristijo na južni strani. Register jo opredeljuje kot podružnično romarsko cerkev. [1][2]
Pozidavo je po občinski predstavitvi leta 1521 dovolil salzburški nadškof Matevž Lang pl. Wellenburg. Župljani so med letoma 1521 in 1528 najprej postavili enoladijsko cerkev. Register celotno gradnjo sedanje stavbe umešča v obdobje 1521–1588, občinski zgodovinski opis pa posebej razčlenjuje dozidave in obokanje posameznih prostorov. [1][2]
Gradbene faze in štirje portali
Plašč današnje cerkve oziroma vsaj ladje je bil po občinskem opisu verjetno dokončan leta 1558. V drugi polovici šestnajstega stoletja so pozidali zvonik in obokali obe stranski ladji. Prezbiterij je dobil obok leta 1564, ladijski prostor pa leta 1577. Zakristijo z oratorijem so prizidali leta 1756 ali 1757. Celotno notranjost in zunanjost so obnovili med letoma 1902 in 1903. [2]
V cerkev vodijo štirje zunanji portali. Južni, zahodni in severni vhod imajo bogato členjeno obliko, portal v južni steni prezbiterija pa je preprostejši. Nad zahodnim portalom je letnica 1558. Občinski opis poudarja tudi venčni zidec, ki se nad vrati in pod okni pravokotno lomi. Zvonik sega za eno nadstropje nad strešno sleme in ima dodan manjši stolpič s stopniščem. [2]
Stopnjevana dvorana in poznogotski oboki
Notranji prostor je zasnovan kot tridelna stopnjevana dvorana. Osemkotni slopi imajo vbočeno posnete stranice in geometrično okrašene baze. Obok glavne ladje nosijo konzolni služniki, torej opore ob steni, ki se zgoraj razdelijo v mrežasto prepletene grebene. Občinski opis shemo označuje kot preplet križnih obokov čez eno in dve poli. [2]
Stranski ladji imata križno grebenast obok, njuni služniki pa segajo do tal. Na sklepnikih glavne ladje so navedeni letnica 1577, ime Lucasa Novakha, mojstrski znak in kratica GJ ali CJ. Široki in razmeroma nizki prezbiterij ima rebra na poligonalnih služnikih z renesančnimi kapiteli. Njegova obočna shema je rombasta zvezda; na sklepnikih so simboli evangelistov in letnica 1564. [2]
Oltarji Kristusovega rojstva, Treh kraljev in Marije
Najstarejši je oltar Kristusovega rojstva, zasnovan kot gotski krilni oltar. V osrednji vdolbini je božični prizor z jaslicami; občinski opis ob oltarju omenja tudi Jezusov rodovnik. Drugi, preprostejši oltar je posvečen Trem kraljem in je datiran okoli leta 1620. Register med kakovostno sočasno opremo posebej našteva še Kalvarijo in prižnico. [1][2]
Renesančni oltar Marijinega vnebovzetja je leta 1611 izdelal mariborski mizar Georg Stützl. Kiparska skupina Marijinega vnebovzetja je mlajša: občinska predstavitev zanjo navaja leto 1636 in jo uvršča med zlate oltarje sedemnajstega stoletja. Kamnita prižnica z reliefi stoji ob stebru ob slavoloku, ki povezuje ladijski prostor s prezbiterijem. [1][2]
Zunanji pogled leta 2015
Fotografija Ljube Brank iz novembra 2015 kaže cerkev z visoko rdečo streho in masivnim kvadratnim zvonikom. Na stranskih stenah so vidna visoka okna z zašiljenimi zaključki in oporniki, ki segajo do zgornjega dela sten. Zvonik ima manjše pravokotne odprtine, zgoraj pa obokane odprtine z loputami. Njegova rdeča koničasta streha je zaključena s kroglo in križem. Pred stavbo je drevje, čez kader potekajo žične napeljave. [3]
Romarska hiša ob cerkvi
Jugozahodno ob cerkvi stoji mežnarija na naslovu Sv. Trije Kralji v Slovenskih goricah 1. Register zanjo uporablja tudi imeni V Pirgi in Romarska hiša. To je pritlična, podkletena stavba s tlorisom v obliki črke L. Starejši vzdolžni trakt ima kamnite okenske okvire z gotskimi prvinami, širši in krajši trakt pa je baročen. Register gradnjo mežnarije umešča med leti 1521 in 1588. [4]
Pogosta vprašanja
- Kje stoji cerkev sv. Treh kraljev?
- Na griču vzhodno nad vasjo Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah, v občini Benedikt. [1]
- Kdaj so začeli graditi cerkev?
- Občinska predstavitev navaja dovoljenje za gradnjo leta 1521 ter prvo enoladijsko cerkev iz let 1521–1528. [2]
- Kaj označujeta letnici 1564 in 1577?
- Letnica 1564 je povezana z obokom prezbiterija, 1577 pa z ladijskim prostorom in njegovimi sklepniki. [2]
- Koliko vhodnih portalov ima cerkev?
- Štiri: bogato členjene južnega, zahodnega in severnega ter preprostejšega v južni steni prezbiterija. [2]
- Kateri oltar je najstarejši?
- Oltar Kristusovega rojstva z gotskimi krili, jaslicami in omembo Jezusovega rodovnika. [2]
- Kdo je izdelal Marijin oltar?
- Renesančni oltar je leta 1611 izdelal mariborski mizar Georg Stützl; kiparska skupina Marijinega vnebovzetja je iz leta 1636. [2]
Lega
Cerkev stoji na vrhu zaobljenega griča vzhodno nad vasjo Sv. Trije Kralji.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.

Še v občini Benedikt
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Benedikt v Slovenskih goricah - Cerkev sv. Benedikta
druga četrtina 14. stol., 1329, druga četrtina 16. stol., sredina 18. stol., 1746, 1758, 19. stol., 1821, 1835, 1866, 1885-1886
Cerkev stoji sredi Benedikta, na vzhodni strani ceste Lenart-Zgornja Radgona.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 1068Benedikt v Slovenskih goricah - Fišerjeva kapelica
prelom 19. stol. in 20. stol.
Kapelica stoji nasproti šole, v centru Benedikta.
registrirana dediščinaEŠD 2555Benedikt v Slovenskih goricah - Glunčova kapelica
prva četrtina 20. stol.
Kapelica stoji zahodno od pokopališča v Benediktu.
registrirana dediščinaEŠD 2619Benedikt v Slovenskih goricah - Krmekova kapelica
druga četrtina 20. stol.
Kapelica stoji ob cesti Benedikt - Sveti Trije kralji, ob hiši Benedikt 19c.
registrirana dediščinaEŠD 2749Benedikt v Slovenskih goricah - Znamenje
prva polovica 20. stol.
Kapelica stoji na zahodni strani ceste Benedikt - Gornja Radgona, v neposredni bližini zadruge v Benediktu.
registrirana dediščinaEŠD 2840Drvanja - Joževa kapelica
prva četrtina 20. stol., 1910
Kapelica stoji na zahodni strani ceste Trstenik - Drvanja, v bližini hiše Drvanja 17, na drugi strani ceste.
registrirana dediščinaEŠD 2845Spodnja Bačkova - Hujsekova kapelica
tretja četrtina 19. stol., 1871
Kapelica stoji na vzhodni strani ceste Bačkova - Spodnja Ščavnica, med Spodnjo in Zgornjo Bačkovo, ob hiši Spodnja Bačkova 24.
registrirana dediščinaEŠD 3818Spodnja Bačkova - Kužno znamenje
prva četrtina 17. stol., 1613
Znamenje stoji v neposredni bližini hiše Spodnja Bačkova 33.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 7898Štajngrova - Klemenčičeva kapelica
prelom 19. stol. in 20. stol.
Kapelica stoji ob cesti blizu hiše Štajngrova 5a.
registrirana dediščinaEŠD 4394