registrirana dediščina
Trebnja Gorica - Kulturna krajina Izvir Krke
Opis
V izvirnem delu Krke se srečujejo visoko vredne naravne in kulturne danosti: izvir z meandrirajočim vodotokom in vodoravno razložena vas Trebnja Gorica s pravokotno, po padnici tekočo njivsko parcelacijo.
Lega
Kulturna krajina obsega Trebnjo Gorico z okolico in območje izvira reke Krke.
Varstvene usmeritve
kulturna krajina (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.

Še v občini Ivančna Gorica
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Hrastov Dol - Kulturna krajina
Kulturna krajina obsega območje okoli naselja Hrastov Dol, v severnem delu Suhe krajine.
registrirana dediščinaEŠD 18584Temenica - Kulturna krajina
Kulturna krajina obsega območje zgornjega toka reke Temenice s pritoki, od Pustega Javora na severu do Šentjurja na jugu.
registrirana dediščinaEŠD 18585Ambrus - Cerkev sv. Jerneja
prva četrtina 19. stol., 1811
Cerkev s pokopališčem stoji v osrednjem delu naselja.
registrirana dediščinaEŠD 1602Ambrus - Grobišče neznanih partizanov
tretja četrtina 20. stol., 1952
Grobišče leži na Reštovem hribu na severnem robu vasi, ob stranski cesti proti Zagradcu.
registrirana dediščinaEŠD 18598Ambrus - Kapelica Matere božje
prelom 19. stol. in 20. stol.
Kapelica stoji jugozahodno od naselja, ob domačiji pri Izaku.
dokumentarno varstvo/ostaloEŠD 16714Ambrus - Kapelica sv. Družine
zadnja četrtina 19. stol.
Kapelica stoji ob cesti sredi naselja, jugozahodno od cerkve.
registrirana dediščinaEŠD 16713Artiža vas - Kapelica
zadnja četrtina 19. stol.
Kapelica stoji ob cesti sredi vasi.
registrirana dediščinaEŠD 16715Bojanji Vrh - Hiša Bojanji Vrh 10
zadnja četrtina 19. stol.
Bojanji Vrh 10. Hiša stoji ob razpotju poti, v Bojanjem Vrhu.
registrirana dediščinaEŠD 23404Bojanji vrh - Kapelica Matere božje v vasi
prva četrtina 20. stol.
Kapelica stoji ob cesti v severnem delu naselja.
registrirana dediščinaEŠD 16705