Trška Gora - Cerkev Marijinega rojstva

Romarska cerkev nad vinogradi

Cerkev Marijinega rojstva stoji na odprtem prostoru s štirimi lipami na vrhu vinorodnega griča Trška gora pri Novem mestu. Register jo vodi kot samostojno podružnično in romarsko cerkev z evidenčno številko 2476. Zvonik in cerkvena stavba se dvigata nad zidanicami ter vinogradi na pobočjih. Turistična predstavitev cerkev umešča na nadmorsko višino 428 metrov, z razgledom proti dolini Krke. [1][2][3]

Zgodovina stavbe je povezana s stiškim samostanom. Stiški opat Jakob Reinprecht je naročil postavitev sedanje cerkve na mestu starejše. Janez Höfler v zgodovinski topografiji navaja omembo Marijine cerkve 19. februarja 1501 in jo opredeljuje kot romarsko. [1][2][3]

Gradnja in različne zgodovinske letnice

Registrski opis navaja pozidavo leta 1621, datacijsko polje pa obdobje 1621–1625. Spletna predstavitev Visit Trška gora kot datum posvetitve cerkve podaja 27. april 1625. Höfler gradnjo postavlja v leto 1620 in posvetitev cerkve v leto 1622; za 27. april 1625 posebej navaja posvetitev oltarja svete Marije Magdalene, ki jo je opravil tržaški škof Rajnald Scarlichi. [1][2][3]

Tudi pri Izidorjevi kapeli se zapisa razlikujeta. Register in turistična predstavitev navajata prizidavo leta 1756, Höfler pa leto 1751. Turistični vir nastanek kapele povezuje z zaobljubo ob živinski kugi. Kapela je prizidana na severni strani cerkve, ob zvoniku pa sta še dve lopi z oltarjema. [1][2][3]

Portali, oboki in zvonik

Zasnova združuje manieristično arhitekturo s tradicionalnim prezbiterijem, prostorom ob glavnem oltarju. Kamniti portali so manieristični, gotsko tradicijo pa nadaljujejo šilasta okna in reliefne fiale, okrasni stolpiči na južni fasadi zakristije. Na zvoniku so kamniti okras, grb opata Jakoba in podobi angelov. [1][2][5]

Ladja ima banjasti obok, torej podolžen zaobljen strop, prezbiterij pa križnorebraste gotske oboke. Različni načini obokanja tako pripadajo različnima deloma cerkvene notranjosti. Leta 1926 je dunajski slikar Kleinert poslikal obok ladje. Turistična predstavitev navaja tudi orgle iz delavnice Janeza Mandlina iz Trebnjega. [1][2][5]

Portal krajevne skupnosti Otočec navaja dolžino cerkve 24 metrov, širino 8,5 metra in višino 15 metrov. Za zvonik podaja višino 30 metrov in baročno streho. Zunanja oltarja pod zvonikom opisuje kot prostora za maševanje ob romanjih, ko je bilo obiskovalcev več, kot jih je lahko sprejela notranjost. [1][2][5]

Zlati oltar in slikarska oprema

Glavni leseni oltar izvira iz druge polovice sedemnajstega stoletja. Sodi v tradicijo zlatih oltarjev, ki jo zaznamuje bogata kiparska oprema. Njegovo arhitekturno členjeno zasnovo dopolnjujejo svetniki in številni angeli, v zgornjem zaključku pa je upodobljen Bog Oče. Oltar je bil pozneje dopolnjevan. [2][5]

Stranska oltarja in prižnica so nastali po letu 1727. Oltarne podobe je leta 1857 naslikal Pavel Künl. Med opremo sta tudi dve veliki votivni podobi iz sedemnajstega stoletja, povezani z zaobljubo, ter križev pot A. Franza Wisiaka iz leta 1861. V Izidorjevi kapeli sta naslikana oltarna arhitektura in podoba svetnika; turistični opis podobnost povezuje z opusom Antona Cebeja, ne trdi pa nespornega avtorstva. [2][5]

Otoška predstavitev pri orglah navaja leto izdelave 1853, deset registrov in orgelsko omaro s stiškim grbom. Izdelovalca poimenuje Johann Mandlin. [2][5]

Tlak, streha in fasada

Krajevni portal za leto 1890 navaja izdelavo novega kamnitega tlaka, delo kamnoseka Kokalja iz Bršljina. Leta 1993 je cerkev dobila električno zvonjenje z bitjem ure. Leta 1994 so zamenjali strešno opeko, leta 1997 pa obnovili fasado. Te izvedene ureditve predstavljajo različne posege v zvonik, streho, notranjost in zunanjost cerkve. [5]

Lipe na cerkvenem prostoru

Odprti prostor okoli cerkve oblikujejo štiri lipe. Lokalna predstavitev navaja, da naj bi večino zasadili leta 1622, najdebelejšo pa že prej. Pri slednji navaja obseg debla 810 centimetrov. Ob deblu sta kamnita zložba in ohranjena kamnita miza, povezani z nekdanjim zbiranjem ljudi na tem prostoru. [1][4]

Lipe so od leta 1992 zaščitene kot naravni spomenik. Turistična predstavitev izrecno opozarja, da je vstopanje v notranjost votlega debla najdebelejše lipe prepovedano zaradi varovanja njenega rastišča. [1][4]

Pogosta vprašanja

Kje stoji cerkev Marijinega rojstva?

Na vrhu vinorodnega griča Trška gora pri Novem mestu, na odprtem prostoru s štirimi lipami. [1]

Kdo je naročil sedanjo cerkev?

Stiški opat Jakob Reinprecht; register pozidavo navaja leta 1621. [1]

Kaj je posebnega pri obokih?

Ladja je banjasto obokana, prezbiterij pa ohranja križnorebraste gotske oboke. [2]

Kakšen je glavni oltar?

Leseni oltar iz druge polovice sedemnajstega stoletja sodi v tradicijo zlatih oltarjev; krasijo ga svetniki in angeli. [2]

Katera kapela je prizidana cerkvi?

Kapela svetega Izidorja na severni strani. Register njeno prizidavo datira v leto 1756. [1]

Ali je dovoljeno vstopiti v votlo lipo?

Predstavitev trškogorskih lip izrecno prepoveduje vstopanje v votlo deblo najdebelejše lipe zaradi varovanja rastišča. [4]