Preskoči na vsebino

spomenik lokalnega pomena

Turnišče - Cerkev Marijinega vnebovzetja

Opis

Romanska pražupnijska cerkvico z apsido iz 2. četrtine 13. stol. je bila ob koncu 14. stol. spremenjena v prezbiterij, h kateremu so prizidali večjo gotsko ladjo. V njej je več plasti fresk iz 14. stol. (delavnica J. Aquila, 1389). Strop iz 1943.

Povzetek iz javnih virov

Cerkev Marijinega vnebovzetja stoji v Turnišču in je sakralni stavbni spomenik z dolgo stavbno zgodovino. Gre za pražupnijsko cerkev romanskega izvora, ki je nastajala in se preoblikovala od 13. stoletja naprej. Stavba je datirana v drugo četrtino 13. stoletja, zadnjo četrtino 14. stoletja, 18. in 19. stoletje, drugo četrtino 20. stoletja ter leto 1943.

Jedro spomenika je romanska enoladijska cerkvica z apsido iz druge četrtine 13. stoletja. Ob koncu 14. stoletja je bila prvotna cerkev spremenjena v prezbiterij, k njej pa so prizidali večjo gotsko ladjo. S tem je starejši romanski del postal svetišče poznejše cerkve. V notranjščini je ohranjenih več plasti fresk iz 14. stoletja. Med njimi so poslikave, povezane z delavnico Janeza Akvile, datirane v leto 1389.

Cerkev je bila pomembna tudi v širšem cerkvenem in krajevnem prostoru. Župnija je zelo stara in se prvič kot župnija omenja leta 1334. Tu je bil sedež vicearhidiakona za vse Prekmurje, župnija pa je obsegala veliko območje med Muro in Ledavo. Kraj, kjer stoji cerkev, se je nekoč imenoval Črnec, medtem ko je bilo Turnišče ločeno naselje; prostor med njima se je naselil šele v novem veku.

V turniški cerkvi je leta 1267 prišlo do sprave med rodovinama Jure in Haholdi oziroma Banffyji. Banffyji so pozneje prevzeli pokroviteljstvo nad cerkvijo in ga obdržali do leta 1644. Okoli leta 1380 so dali prizidati ladjo, po končani gotizaciji pa je bila cerkev v letih 1380–1389 poslikana. Poslikave kažejo tudi na romarski pomen cerkve.

Romanja so bila v različnih obdobjih različno živahna. Ovirali so jih turški vpadi in reformacija v 17. stoletju, nov razcvet pa je prineslo 18. stoletje. Ob vračanju poražene vojske leta 1664 so Turki požgali Turnišče in prizadeli tudi cerkev, predvsem streho in ostrešje. Leta 1811 so se zaradi dotrajanosti starega zvonika odločili za gradnjo novega pred zahodno steno, delo pa je bilo dokončano leta 1829. Današnji strop v cerkvi je iz leta 1943. Cerkev je od 15. avgusta 2007 tudi škofijsko romarsko središče.

Povzetek je pripravljen samodejno iz originalne objave in njenih prilog. Ni pravno zavezujoč. Vedno preverite originalni dokument. Povzet je iz teh virov: Register nepremične kulturne dediščine, EŠD 791 (Ministrstvo za kulturo); Wikipedija: Cerkev Marijinega vnebovzetja, Turnišče (CC BY-SA 4.0).

Lega

Cerkev stoji v neposredni bližini pokopališča in župnišča ob robu naselja Turnišče, nanjo se naslanja nova cerkev, s katero ima skupno steno.

Varstvene usmeritve

stavbe (strokovne zasnove 2008)

Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.

Turnišče - Cerkev Marijinega vnebovzetja
Foto: Fototeka OE Maribor: 2020, Srečko Štajnbaher. Slika je prikazana z uradnega strežnika registra.

Še v občini Turnišče

Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.

  • Nedelica - Marijino znamenje

    prva četrtina 20. stol., 1911

    Znamenje stoji v južnem delu vasi Nedelica, vzhodno ob križišču nasproti hiše Nedelica 62, kjer se odcepi cesta proti Brezovici.

    spomenik lokalnega pomenaEŠD 1150
  • Turnišče - Cerkev sv. Marije

    prva četrtina 20. stol., 1914

    Cerkev stoji v neposredni bližini pokopališča in župnišča ob robu naselja in ima s staro cerkvijo skupno steno.

    spomenik lokalnega pomenaEŠD 4995
  • Turnišče - Znamenje sv. Janeza Nepomuka

    druga četrtina 18. stol., 1747

    Znamenje stoji ob križišču Poljske ulice z Ulico Štefana Kovača, v jedru vasi oz. nekdanjega trga Turnišče.

    spomenik lokalnega pomenaEŠD 1155
  • Gomilica - Eneolitska naselbina Peščare

    bakrena doba

    Arheološko najdišče je na manjši vzpetini vzhodno od Gomilice, južno ob kolovozu Gomilica - Brezovica.

    spomenik lokalnega pomenaEŠD 1108
  • Gomilica - Območje rimske ceste

    rimska doba

    Cesta je opazna v konfiguraciji njiv na zahodnem robu vasi, ki je na njivah še vidna.

    registrirana dediščinaEŠD 1140
  • Nedelica - Domačija Nedelica 24

    druga četrtina 20. stol., 1927

    Nedelica 24. Domačija stoji ob cesti jugovzhodno od jedra naselja.

    spomenik lokalnega pomenaEŠD 26809
  • Nedelica - Domačija Nedelica 99

    prva četrtina 20. stol., 1903, prva četrtina 21. stol.

    Nedelica 99. Domačija leži vzdolž ceste, v jedru naselja Nedelica.

    dokumentarno varstvo/ostaloEŠD 1163
  • Nedelica - Domačija Štefana Kovača

    tretja četrtina 18. stol., 1768, druga svetovna vojna

    Nedelica 118. Domačija stoji na severnem robu strnjenega naselja, ob Mali Ledavi.

    spomenik lokalnega pomenaEŠD 1174
  • Nedelica - Gomilno grobišče

    prazgodovina, rimska doba

    Gomili ležita na robu Cimerovega gozda.

    registrirana dediščinaEŠD 1130

Vsa dediščina v občini Turnišče