spomenik lokalnega pomena
Turnišče - Cerkev Marijinega vnebovzetja
Opis
Romanska pražupnijska cerkvico z apsido iz 2. četrtine 13. stol. je bila ob koncu 14. stol. spremenjena v prezbiterij, h kateremu so prizidali večjo gotsko ladjo. V njej je več plasti fresk iz 14. stol. (delavnica J. Aquila, 1389). Strop iz 1943.
Povzetek iz javnih virov
Cerkev Marijinega vnebovzetja stoji v Turnišču in je sakralni stavbni spomenik z dolgo stavbno zgodovino. Gre za pražupnijsko cerkev romanskega izvora, ki je nastajala in se preoblikovala od 13. stoletja naprej. Stavba je datirana v drugo četrtino 13. stoletja, zadnjo četrtino 14. stoletja, 18. in 19. stoletje, drugo četrtino 20. stoletja ter leto 1943.
Jedro spomenika je romanska enoladijska cerkvica z apsido iz druge četrtine 13. stoletja. Ob koncu 14. stoletja je bila prvotna cerkev spremenjena v prezbiterij, k njej pa so prizidali večjo gotsko ladjo. S tem je starejši romanski del postal svetišče poznejše cerkve. V notranjščini je ohranjenih več plasti fresk iz 14. stoletja. Med njimi so poslikave, povezane z delavnico Janeza Akvile, datirane v leto 1389.
Cerkev je bila pomembna tudi v širšem cerkvenem in krajevnem prostoru. Župnija je zelo stara in se prvič kot župnija omenja leta 1334. Tu je bil sedež vicearhidiakona za vse Prekmurje, župnija pa je obsegala veliko območje med Muro in Ledavo. Kraj, kjer stoji cerkev, se je nekoč imenoval Črnec, medtem ko je bilo Turnišče ločeno naselje; prostor med njima se je naselil šele v novem veku.
V turniški cerkvi je leta 1267 prišlo do sprave med rodovinama Jure in Haholdi oziroma Banffyji. Banffyji so pozneje prevzeli pokroviteljstvo nad cerkvijo in ga obdržali do leta 1644. Okoli leta 1380 so dali prizidati ladjo, po končani gotizaciji pa je bila cerkev v letih 1380–1389 poslikana. Poslikave kažejo tudi na romarski pomen cerkve.
Romanja so bila v različnih obdobjih različno živahna. Ovirali so jih turški vpadi in reformacija v 17. stoletju, nov razcvet pa je prineslo 18. stoletje. Ob vračanju poražene vojske leta 1664 so Turki požgali Turnišče in prizadeli tudi cerkev, predvsem streho in ostrešje. Leta 1811 so se zaradi dotrajanosti starega zvonika odločili za gradnjo novega pred zahodno steno, delo pa je bilo dokončano leta 1829. Današnji strop v cerkvi je iz leta 1943. Cerkev je od 15. avgusta 2007 tudi škofijsko romarsko središče.
Povzetek je pripravljen samodejno iz originalne objave in njenih prilog. Ni pravno zavezujoč. Vedno preverite originalni dokument. Povzet je iz teh virov: Register nepremične kulturne dediščine, EŠD 791 (Ministrstvo za kulturo); Wikipedija: Cerkev Marijinega vnebovzetja, Turnišče (CC BY-SA 4.0).
Lega
Cerkev stoji v neposredni bližini pokopališča in župnišča ob robu naselja Turnišče, nanjo se naslanja nova cerkev, s katero ima skupno steno.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.

Še v občini Turnišče
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Nedelica - Marijino znamenje
prva četrtina 20. stol., 1911
Znamenje stoji v južnem delu vasi Nedelica, vzhodno ob križišču nasproti hiše Nedelica 62, kjer se odcepi cesta proti Brezovici.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 1150Turnišče - Cerkev sv. Marije
prva četrtina 20. stol., 1914
Cerkev stoji v neposredni bližini pokopališča in župnišča ob robu naselja in ima s staro cerkvijo skupno steno.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 4995Turnišče - Znamenje sv. Janeza Nepomuka
druga četrtina 18. stol., 1747
Znamenje stoji ob križišču Poljske ulice z Ulico Štefana Kovača, v jedru vasi oz. nekdanjega trga Turnišče.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 1155Gomilica - Eneolitska naselbina Peščare
bakrena doba
Arheološko najdišče je na manjši vzpetini vzhodno od Gomilice, južno ob kolovozu Gomilica - Brezovica.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 1108Gomilica - Območje rimske ceste
rimska doba
Cesta je opazna v konfiguraciji njiv na zahodnem robu vasi, ki je na njivah še vidna.
registrirana dediščinaEŠD 1140Nedelica - Domačija Nedelica 24
druga četrtina 20. stol., 1927
Nedelica 24. Domačija stoji ob cesti jugovzhodno od jedra naselja.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 26809Nedelica - Domačija Nedelica 99
prva četrtina 20. stol., 1903, prva četrtina 21. stol.
Nedelica 99. Domačija leži vzdolž ceste, v jedru naselja Nedelica.
dokumentarno varstvo/ostaloEŠD 1163Nedelica - Domačija Štefana Kovača
tretja četrtina 18. stol., 1768, druga svetovna vojna
Nedelica 118. Domačija stoji na severnem robu strnjenega naselja, ob Mali Ledavi.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 1174Nedelica - Gomilno grobišče
prazgodovina, rimska doba
Gomili ležita na robu Cimerovega gozda.
registrirana dediščinaEŠD 1130