registrirana dediščina
Velike Bloke - Cerkev Marijinega vnebovzetja
Opis
V talni zasnovi cerkve, prvič omenjene 1581, se zvrstijo zahodni zvonik, pravokotna ladja s kapelama iz 18. stol. in ravno zaključen prezbiterij. Redka zasnova zvonika iz 1669. Pred pročeljem sta lipi.
Cerkev Marijinega vnebovzetja v Velikih Blokah
Viri pregledani
Podružnična cerkev Marijinega vnebovzetja stoji v južnem delu Velikih Blok.

Stavba in starejši zvonik
Register nepremične kulturne dediščine prvo omembo cerkve postavlja v leto 1581. Zvonik na zahodni strani ima redko zasnovo iz leta 1669. Za njim se zvrstijo pravokotna ladja, stranski kapeli iz osemnajstega stoletja in ravno zaključen prezbiterij. Pred pročeljem rasteta dve lipi. Registrski opis tako posebej izpostavlja zvonik, prostorsko razporeditev stavbe in drevesi pred glavnim pročeljem. [1]
Oltarji iz starejše cerkve in Fare
Občinska predstavitev jo v Slavi vojvodine Kranjske prepoznava kot trinajsto podružnico takratne župnije sv. Mihaela. Navaja tri lesene oltarje. Zgornji del glavnega je iz osemnajstega stoletja in je pripadal starejši, manjši ter nižji cerkvi. Osrednja slika predstavlja Marijo Vnebovzeto. Ob njej stojita sv. Joahim in sv. Ana; spodaj sta sv. Marjeta in sv. Katarina Aleksandrijska, vrh oltarja pa krasi skupina Svete Trojice. [2]
Stranska oltarja sta bila izdelana leta 1855. V Velike Bloke sta prišla iz cerkve sv. Mihaela po letu 1891. Občinski opis ladjo meri v dolžino enaindvajset metrov in njeno križno obliko povezuje s kapelama na obeh straneh. V zvoniku sta bronasta zvonova iz leta 1920, izdelana v ljubljanskih strojnih tovarnah in livarnah. Napis na enem spominja na odvzem med svetovno vojno in prosi Marijo za mir; drugi za varstvo pred nezgodami. [2]
Občinska predstavitev zadnjo temeljito obnovo umešča med leti 1989 in 1999: uredili so novo fasado, zvonik pokrili z bakrom in nato prekrili še preostalo cerkev. Omenja tudi nočno osvetlitev in mehansko zvonjenje. [2]
Spor zaradi kapele sv. Jožefa
Lojze Mazij v podpisanem zgodovinskem prispevku na Starih slikah cerkev imenuje cerkev na Taboru in starejšo stavbo datira okoli leta 1550. Ime Tabor povezuje z nekdanjo utrdbo proti turškim vpadom na mestu cerkve. Opisuje prezidavi leta 1669 in 1865. Pri drugi so se krajani uprli predvideni ukinitvi kapele sv. Jožefa. Župniku Erzarju pri obnovi niso hoteli pomagati, sledila pa je dolgotrajna pravda, ki so jo po Mazijevem opisu dobili. Škodo in stroške so morali poravnati iz zapuščine pokojnega župnika. [3]
Dela so nato nadaljevali pod župnikom Kaplenkom. Mazij njihov pospešek povezuje z dvema udaroma strele leta 1876, ki so ju vaščani razumeli kot opomin po več kot desetletju brez maše v vasi. Zaključek obnove postavlja na praznik Marijinega vnebovzetja leta 1878. Prispevek je objavljen ob razglednici iz leta 1938; zgornji desni motiv opisuje kot pogled na vaško središče s cerkvenim zvonikom z Janezonovega klanca. Razglednico je po njegovi domnevi izdal trgovec in gostilničar Ivan Korošec – Lenček v času gradnje bloških vojašnic. Osrednji motiv kaže pogled na cerkev in vas s pobočja Lisca proti severu. [3]
Höflerjeva datacija novogradnje
Janez Höfler nastanek nove cerkve postavlja okoli leta 1865. Navaja, da v njej zaradi neprimerne velikosti, ker je bila prenizka, niso maševali. Naslednjo novogradnjo oziroma prezidavo datira v leti 1877–1878, blagoslov pa na praznik Marije Pomočnice kristjanov, 24. maja 1878. Ta navedba blagoslova je drugačna od Mazijevega datiranja zaključka obnove na avgustovski praznik Marijinega vnebovzetja. Oba avtorja prenovo umeščata v leto 1878, vendar govorita o različnih mejnikih. [4]
Vzdrževalna dela leta 2024
Župnijsko poročilo januarja 2025 navaja, da so v preteklem letu prepleskali cerkev in obe kapelici v Velikih Blokah ter obnovili križ. Zasluge za dela pripisuje ključarjema. [5]
Dokumentirana bogoslužna vloga
Koledar občinskega glasila za junij 2025 je v cerkvi napovedal mašo za domovino 24. junija ob sedemnajsti uri in veliko mašo na praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta. Gre za takratni napovedi, ne za preverjen današnji urnik. [6]
Zvonik na fotografiji leta 2020
Doremov posnetek iz avgusta 2020 kaže zvonik z velikima polkrožnima odprtinama in belima balustradama. Nad njima sta številčnici ure, zaključek pa oblikuje večstopenjska kovinska streha z odprto lanterno in koničastim vrhom. Za zvonikom je viden nižji cerkveni volumen s prečnim izstopajočim delom. Fotografija dokumentira zunanjščino leta 2020; notranja oltarna oprema na njej ni vidna. [7]
Pogosta vprašanja
- Kje stoji cerkev Marijinega vnebovzetja?
- V južnem delu Velikih Blok. [1]
- Iz katerega leta je zvonik?
- Register njegovo redko zasnovo datira v leto 1669. [1]
- Od kod sta prišla stranska oltarja?
- Iz cerkve sv. Mihaela po letu 1891; izdelana sta bila leta 1855. [2]
- Zaradi česa so se krajani uprli obnovi?
- Po Mazijevem opisu zaradi predvidene ukinitve kapele sv. Jožefa. [3]
- Kateri datum blagoslova navaja Höfler?
- 24. maj 1878, praznik Marije Pomočnice kristjanov. [4]
- Katera dela so opravili leta 2024?
- Župnijsko poročilo navaja pleskanje cerkve in obeh kapelic ter obnovo križa. [5]
Viri predstavitve
- RNPD — Velike Bloke, cerkev Marijinega vnebovzetja, EŠD 1638
- Občina Bloke — Kulturna dediščina, Marijino vnebovzetje v Velikih Blokah
- Lojze Mazij — 1938 Velike Bloke – Pet motivov, Stare slike, 21. november 2012
- Janez Höfler — Historična topografija Kranjske, tiskana 154, fizična 156, odstavek 15
- Župnijska oznanila, januar 2025, tiskana 3 — dela v Velikih Blokah
- Bloški korak, junij 2025, stran 3 — napoved dogodkov v cerkvi
- Doremo — Assumption Church in Velike Bloke, 16. avgust 2020
Lega
Cerkev stoji v južnem delu Velikih Blok.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.
Še v občini Bloke
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Fara na Blokah - Kapelica nasproti hiše Fara 10
zadnja četrtina 19. stol.
Kapelica stoji nasproti hiše Fara 10, v vzhodnem delu vasi.
registrirana dediščinaEŠD 15496Fara na Blokah - Območje cerkve sv. Mihaela
tretja četrtina 14. stol., 1366, sredina 19. stol., 1850, zadnja četrtina 20. stol., 1976
Cerkev s pokopališčem in župnišče Fara 18 so v središču Fare, jugovzhodno od osrednjega križišča.
registrirana dediščinaEŠD 1630Hiteno - Cerkev sv. Urha na Nadliškem hribu
13. stol., 16. stol., 18. stol., zadnja četrtina 19. stol., 1899
Cerkev stoji na obsežnem platoju vrh hriba.
registrirana dediščinaEŠD 9249Hudi Vrh - Cerkev sv. Nikolaja
druga četrtina 16. stol., 1526, tretja četrtina 19. stol., 1873-1874
Cerkev stoji na vzpetini v severovzhodnem delu vasi.
registrirana dediščinaEŠD 1631Metulje - Cerkev sv. Antona Padovanskega
druga četrtina 16. stol., 1526, tretja četrtina 18. stol., 1763
Cerkev stoji v jugozahodnem delu vasi.
registrirana dediščinaEŠD 1632Ravne na Blokah - Cerkev sv. Filipa in Jakoba
prva četrtina 15. stol., 1422, tretja četrtina 17. stol., 1658
Cerkev stoji v severnem delu Dolenjega konca.
registrirana dediščinaEŠD 1633Ravnik na Blokah - Cerkev sv. Roka
17. stol.
Cerkev stoji v središču Dolnjega Ravnika.
registrirana dediščinaEŠD 1640Runarsko - Cerkev Marijinega rojstva
zadnja četrtina 16. stol., 1581, zadnja četrtina 17. stol.
Cerkev stoji v vzhodnem delu jedra vasi.
registrirana dediščinaEŠD 1634Studenec na Blokah - Cerkev sv. Petra
zadnja četrtina 16. stol., 1581, prelom 17. stol. in 18. stol.
Cerkev stoji na severozahodnem robu vasi.
registrirana dediščinaEŠD 1635