Velike Lašče - Cerkev Marijinega rojstva

Dvostolpna cerkev na velikolaškem trgu

Cerkev Marijinega rojstva stoji na trgu sredi Velikih Lašč. Register kulturne dediščine jo opisuje kot mogočno dvostolpno cerkev v neoromanskem slogu, zgrajeno po velikem požaru leta 1856. Za gradnjo sedanje stavbe navaja leti 1856–1857. Njena župnijska zgodovina je povezana s starejšim vikariatom Dobrepolja. [1][2][3]

Župnijska predstavitev ustanovitev vikariata umešča v leto 1662, razglasitev samostojne župnije pa na 25. oktober 1862. Pri slednji imenuje ljubljanskega škofa Jerneja Vidmarja. Höfler potrjuje leto 1662 in navaja še popis župnij ribniškega arhidiakonata z dne 17. aprila 1682 ter Valvasorjev zapis iz leta 1689. [1][2][3]

Starejše cerkve in požari

Župnijska predstavitev sedanjo cerkev šteje za peto na območju Velikih Lašč. Prvo povezuje s stiškimi menihi in časom kmalu po letu 1230, njeno leseno gradnjo pa navaja kot verjetno. Opisuje požig cerkve in vasi leta 1469 ter opatovo naročilo iz leta 1471 za zavarovanje cerkve s taborom. [2][3]

Za naslednjo pomembno gradbeno fazo župnijski vir navaja leto 1622: cerkev naj bi bila tedaj postavljena na novo ali temeljito obnovljena. Po njegovem zapisu je v požaru leta 1699 znova zgorela. Höfler starejšo stavbo datira v leto 1622 po napisu na kamnu, zvonik pa v leto 1699. Župnijska pripoved nato omenja četrto cerkev na istem mestu in zvonik, ki je ostal do leta 1877. [2][3]

Temeljni kamen, blagoslov in posvetitev

Trobla je ob obletnici leta 2007 objavila besedilo pergamentne listine iz temeljnega kamna. V njej je želja po večji cerkvi povezana s premajhno farno stavbo za 3080 duš. Listina pravi, da sta škofijstvo in deželno poglavarstvo dovolila rušenje stare ter gradnjo nove cerkve 10. maja 1856. Istega dne naj bi začeli rušiti, zvonik pa je ostal. [2][3][4]

Objavljeni prepis načrt nove cerkve pripisuje umetniku Piselu po zamislih Vincencija Vovka in velikolaškega župnika Janeza Brodnika. Kot graditelja imenuje Antona Frucca. Temeljni kamen je 13. maja 1856 blagoslovil ljubljanski stolni prošt Simon Ladinig; prepis omenja tudi mašo v za ta namen pripravljenem šotoru. [2][3][4]

Župnijska predstavitev blagoslov nove cerkve datira na 25. oktober 1857 in ga pripisuje upokojenemu dekanu Vincencu Vovku. Höfler in Troblin zgodovinski opis ločeno navajata posvetitev 16. septembra 1860. Po Höflerju sta bila dva nova zvonika namesto starega postavljena leta 1877. [2][3][4]

Tri ladje in prezbiterij

Zgodovinski okvir v Trobli, povzet po župnijski zloženki, opisuje bazilikalno triladijsko zasnovo. Za celotno cerkev navaja dolžino 30,50 metra in širino 19 metrov. Ladje so po tem opisu dolge 19,50 metra: glavna je široka 9,70 metra, vsaka stranska pa štiri metre. Stranski ladji sta skoraj polovico nižji od glavne, njuna podaljška tvorita zakristiji. [4]

Prezbiterij je v opisu iz leta 2007 tri stopnice nad glavno ladjo. Širok je 9,70 metra in visok 7,50 metra. Njegov križni obok je razdeljen na štiri poslikana polja. Prispevek navaja Marijino vnebovzetje in skupine angelov ter poslikavo pripisuje Edwardu Wolfu in Matevžu Grošlu poleti leta 1863. [4]

Glavni oltar, orgle in pročelni kip

Register med sočasno opremo omenja marmornate oltarje Ignacija Tomana in Franca Zajca. Troblin zgodovinski opis glavnega oltarja je bolj razčlenjen: po posvetitvi naj bi Toman izdelal načrt kamnitega nastavka, zaradi pomanjkanja denarja pa so napravili lesen oltar z lesenimi kipi. Tega materialnega opisa ne poenotimo z registrskim povzetkom vseh oltarjev. [1][4]

Troblina priloga kipe pripisuje Francu Zajcu in dokončanje glavnega oltarja datira v leto 1868. V glavni niši navaja Brezmadežno, ob straneh sv. Petra in Pavla, na nastavku pa Sveto Trojico s sv. Štefanom in sv. Janezom Krstnikom. Prve orgle po istem opisu cerkev dobi leto po blagoslovu; izdelal jih je Andrej F. Malahovsky. [1][4]

Prispevek zvonika opisuje kot 38 metrov visoka in v njiju navaja pet zvonov. Rušenje starega zvonika povezuje šele z dokončanjem novih. V niši pred glavnim vhodom omenja kip Brezmadežne domačina Franca Jonteza, nad portalom pa kronogram s pomenom nebeških vrat in prestola Božjega veličastva. [1][4]

Pročelje na fotografiji iz februarja 2023

Ajznponarjev posnetek z dne 12. februarja 2023 kaže dva zvonika ob osrednjem pročelju. Oba imata vidni uri, zgoraj velika polkrožno zaključena okna s temnimi žaluzijami ter temni strešni kapici s koničastima vrhovoma. Med njima je napis AVE MARIA, nad njim križ, nižje pa osrednja niša s kipom med visokima oknoma. [5]

Spodnji del pročelja ima tri polkrožno zaključene vhode. Rumenkasta polja ločujejo svetli pasovi, ob vogalih zvonikov so poudarjeni pravokotni členi. Na stopnicah in ob robovih utrjenega prostora pred cerkvijo je sneg. To je dokumentarni zunanji pogled iz leta 2023, ne prikaz notranje opreme. [5]

Pogosta vprašanja

Kje stoji cerkev Marijinega rojstva?

Na trgu sredi naselja Velike Lašče. [1]

Kdaj je bila zgrajena sedanja cerkev?

Register navaja gradnjo v letih 1856–1857 po velikem požaru. [1]

Kdaj je bila cerkev posvečena?

Höfler navaja 16. september 1860; za nova zvonika leto 1877. [3]

Kakšna je notranja zasnova cerkve?

Trobla leta 2007 opisuje triladijsko bazilikalno zasnovo z višjo glavno ladjo in dvema nižjima stranskima ladjama. [4]

Koga prikazuje glavni oltar po opisu iz leta 2007?

Brezmadežno, sv. Petra in Pavla ter na nastavku Sveto Trojico s sv. Štefanom in sv. Janezom Krstnikom. [4]

Kaj kaže fotografija iz februarja 2023?

Pročelje s tremi vhodi, osrednjo nišo in napisom AVE MARIA med zvonikoma z urama. [5]