Veliki Osolnik - Cerkev sv. Lovrenca

Cerkev vzhodno nad Velikim Osolnikom

Cerkev sv. Lovrenca stoji vzhodno nad vasjo Veliki Osolnik v občini Velike Lašče. Register opisuje pravokotno ladjo, nekoliko nižji in ožji pravokotni prezbiterij ter zvonik ob čelni fasadi. Temeljito predelavo stavbe umešča v osemnajsto stoletje, starejšo osnovo pa označuje kot verjetno. [1][3]

Janez Höfler v zgodovinski topografiji pri tej cerkvi navaja v jedru ohranjeno romansko ladjo in se sklicuje na Marijana Zadnikarja. To je strokovna opredelitev starejšega stavbnega jedra, drugačna od registrske datacije predelave v osemnajsto stoletje. Höflerjev namenski odstavek jo ločuje od cerkve sv. Jakoba na Malem Osolniku. [1][3]

Poškodovana stavba v zapisu iz leta 1967

Župnijska predstavitev pod naslovom o turjaških in robarskih cerkvah objavlja obnovitveno pričevanje Antona Čoparja. Župnik ga je zapisal ob odhodu leta 1967. Za cerkev sv. Lovrenca je opisal manjkajočo streho, porušen obok in zidovje, poškodovano do oken. Tudi streha zvonika je bila po njegovem zapisu nagnjena. [2]

Čopar je nekaj nekdanjih kipov povezal z župnikom Francem Gačnikom, ki jih je odnesel v svoj muzej v Sorico. Drugi so bili shranjeni na podstrešju pri ključarju Milanu. Pri obnovitveni zgodbi je zato poleg poškodovane arhitekture pomembna tudi razpršena oprema, ne samo vprašanje novih gradbenih materialov. [2]

Mojzes, sv. Jurij in zamenjana kipa

Pri obnovitvi je po Čoparjevem pričevanju posredoval Matija Maležič iz Ribnice. Zanimal se je za kip Mojzesa s tablama desetih zapovedi, ki je bil nad prižnico, in kip sv. Jurija iz stranskega oltarja. Župnik je zapisal, da je Maležič želel odkup ali zamenjavo obeh kipov. [2]

Čopar opisuje pogovor s škofijskim kanclerjem Vencljem Snojem in poznejšo zamenjavo za večja kipa sv. Roka in sv. Jožefa, ki ju je Maležič dobil na Kočevskem. Ta izvor se nanaša na nadomestna kipa, ne na celotno lovrenško oltarno opremo. Gačnik je po istem pričevanju vrnil kipa sv. Lovrenca in Marije za stranski oltar. [2]

Čopar je spojil Maležičev izbor sv. Jurija z ribniškim hišnim imenom pri Jurjevih. Oba izbrana kipca je opisal kot majhna in zaradi črvivosti že mehka. V pogovoru o prodaji se je sam skliceval na arhivsko evidentirano cerkveno opremo in škofijsko prepoved prodaje. Svojo začetno zavrnitev zato v pričevanju povezuje z ravnanjem s konkretno popisanima predmetoma. [2]

Les, bobrovec in mizarska dela

Župnik je obnovitveno dovoljenje povezal z Maležičevim posredovanjem. Zapisal je, da je ugodno rešeno prošnjo prejel po štirinajstih dneh. Natančne letnice začetka obnove v objavljenem odlomku ne navede; leto 1967 označuje zapis ob župnikovem odhodu, ne samodejno vseh opisanih posegov. [2]

Po Čoparjevem pričevanju je bila prošnja ob prvem pogovoru z Maležičem nerešena že dve leti in pol. Poslanec si je zabeležil številko in datum vloge, nato je župniku sam prinesel en izvod odobritve. Druge izvode naj bi dobil po pošti. Zapis obnove ne predstavlja kot zgolj škofijsko odločitev, temveč omenja tudi občinsko dovoljenje. [2]

Za obnovo so po pričevanju posekali del lesa za ostrešje in del za prodajo. Staro strešno opeko bobrovec so dobili brezplačno v invalidskem domu v Ponikvah. Večina dela je potekala udarniško, nekaj bolj specializiranih opravil pa so plačali. Obnovitvena pripoved omenja tudi ponovno vzpostavljanje dostopa do cerkve prek zemljišča, na katerem je takrat rasla pšenica. [2]

Pri notranji opremi je pomagal Štefan Močnik iz Cerkelj, ki je pripravil načrt za mizarska dela. Izdelavo je opravil mizar Karol Zakrajšek iz Velikega Ločnika. Spletno pričevanje teh posegov ne razčleni po posameznih kosih ali njihovih današnjih lokacijah. [2]

Čopar dostop med obnovo opiše z dogodkom, ko je starejši kmet pripeljal vole in voz ter sledil nekdanji poti prek posejane njive. Poseg je po pripovedi povzročil spor z lastnikom pšenice. Gre za konkretno okoliščino prevoza in organizacije takratnih del, ne navodilo za današnji dostop. [2]

Čopar je vaščanom po prejemu dovoljenja obnovo cerkvice napovedal v sklopu takratne obnove Turjaškega gradu. Opisal jih je kot boječe glede dela pri cerkvi. V kroniki navaja tudi svoje odločno stališče, da kot upravitelj župnije ne bo dopustil podiranja cerkva. [2]

Zgodovinska oprema in registrski opis

Register cerkev opisuje kot stavbo brez opreme. Čoparjev zapis iz leta 1967 nasprotno govori o obnovitvenih mizarskih delih in vrnjenih kipih. Vira zato ostajata časovno in vsebinsko ločena: zgodovinsko pričevanje pojasnjuje ravnanje z opremo ob obnovi, registrski zapis pa tega popisa ne potrjuje kot sedanjega stanja. Iz njiju ni mogoče določiti, kateri predmeti so danes na ogled. [1][2]

Pogled na zunanjščino aprila 2017

Doremova fotografija z dne 9. aprila 2017 prikazuje svetlo cerkev ob drevju. Na bočni steni ladje je vidno pravokotno okno, del drugih odprtin pa zakrivajo veje. Rdeča dvokapna streha sega do zvonika. Njegova vidna zvoniška odprtina ima polkrožen vrh in temne žaluzije. [4]

Zvonik na tem posnetku zaključuje visoka temna koničasta streha. Pod njo se stene dvignejo v trikotne zaključke, na vrhu pa sta krogla in križ. Spodaj je vidna polkrožna odprtina ob vznožju zvonika. Fotografija prikazuje zunanjo podobo iz leta 2017; ne potrjuje ohranjenosti ali postavitve kipov v notranjosti. [4]

Pravokotno bočno okno ima na fotografiji rumenkast okvir. Nad njim strešino zaključuje temen žleb. Na spodnjem delu zvonika je viden siv pas ob vznožju, ob cerkveni steni pa travnata površina. Pogled delno zakrivajo listnato drevje in veje. [4]

Pogosta vprašanja

Kje stoji cerkev sv. Lovrenca?

Vzhodno nad vasjo Veliki Osolnik v občini Velike Lašče. [1]

Kakšno starejše jedro omenja Höfler?

V jedru ohranjeno romansko ladjo, s sklicem na Zadnikarja. [3]

Kdaj je Anton Čopar zapisal obnovitveno pričevanje?

Ob odhodu leta 1967; to ni natančna datacija vseh opisanih obnovitvenih del. [2]

Od kod so dobili kritino za obnovo?

Po Čoparjevem zapisu so staro opeko bobrovec dobili v invalidskem domu v Ponikvah. [2]

Kdo je načrtoval in izdelal obnovitvena mizarska dela?

Načrt je pripravil Štefan Močnik iz Cerkelj, izdelavo pa Karol Zakrajšek iz Velikega Ločnika. [2]

Ali register potrjuje ohranjeno notranjo opremo?

Ne; registrski opis navaja cerkev brez opreme. [1]