registrirana dediščina
Verd - Cerkev sv. Antona Puščavnika
Opis
Baročna cerkev s preloma 17. v 18. stoletje ima vhod pod zahodnim zvonikom, pravokotno ladjo, triosminski prezbiterij z zakristijo in bogato notranjo opremo iz prve polovice 18. stoletja.
Cerkev sv. Antona Puščavnika na Verdu: zgodovina in baročna oprema
Viri pregledani
Cerkev sv. Antona Puščavnika na Verdu je podružnična cerkev v občini Vrhnika.

Na pokopališču nad Ljubljanico
Cerkev sv. Antona Puščavnika stoji sredi Verda, na pokopališču na nizki vzpetini nad desnim bregom Ljubljanice. Register kulturne dediščine njeno baročno obliko postavlja na prelom sedemnajstega in osemnajstega stoletja. Stavbo sestavljajo vhod pod zahodnim zvonikom, pravokotna ladja ter triosminski prezbiterij z zakristijo. Notranjo opremo register datira v prvo polovico osemnajstega stoletja. V rubriki datacije poleg baročne predelave navaja sredino petnajstega stoletja, prvo četrtino sedemnajstega stoletja in leto 1619. [1]
Posvetitev leta 1452 in propadle freske
Janez Höfler navaja, da je cerkev 9. avgusta 1452 posvetil škof Martin Pičenski. Njeno jedro povezuje s časom te posvetitve, poznejšo podobo pa označuje kot barokizirano. Zunanjo fresko na ladji pripisuje krogu Janeza Ljubljanskega in jo datira v sredino petnajstega stoletja; ob njej izrecno zapiše, da je propadla. Za Verd navaja krajevno ime Werde v listini z dne 1. novembra 1260. Ta krajevna omemba ni datum izgradnje cerkve. [3]
Maroltov popis iz leta 1929
Krajevna skupnost Verd objavlja Maroltov topografski opis iz leta 1929. Avtor je popisal poškodovani zunanji sliki svetega Krištofa in svetega Miklavža. Pri prvi je meril približno dva krat 3,8 metra, pri drugi približno meter krat dva metra. V Miklavževem prizoru je opisal ladjo z dvema osebama s sklenjenimi rokami ter rogatega mačka na jamboru. Povečanje oken je povezoval s poškodbami poslikav. [2]
Cerkev je izmeril na 21,40 krat 8,10 metra. Glavni leseni oltar je opisal kot posnemanje marmorja s pozlačenimi okrasnimi deli. Na hrbtni strani je prebral napis o prenovi leta 1870 s podpisom F. Lach. V medaljonu je navedel ovalno sliko svetega Jožefa Henrike Langus, veliko 29 krat 40 centimetrov, s podpisom HL. [2]
Na desnem oltarju svete Uršule je prepisal letnico postavitve 1711 ter prenov 1870 in 1908. Levi oltar svete Lucije je imel letnice 1736, 1870 in 1908. Na banderu s podobama Antona, Lucije in Uršule je popisal podpis S. Ogrin in letnico 1913. Leta 1821 je strela zadela zvonik; po popravilu so njegovo streho šele ob koncu devetnajstega stoletja nadomestili z neogotsko. [2]
Različni atribuciji slike svetega Antona
Pri sliki svetega Antona Puščavnika Maroltov opis navaja J. Potočnika z vprašajem. [2]
Cebejevo delo po novejši biografiji
Ferdinand Šerbelj pa v biografiji Antona Cebeja, redigirani maja 2021, svetega Antona Puščavnika v Verdu uvršča med Cebejeva dela iz šestdesetih let osemnajstega stoletja. Starejša domnevna atribucija in novejša strokovna uvrstitev sta tako navedeni ločeno. [4]
Predlog spremljanja netopirskih kotišč iz leta 2015
Končno poročilo Centra za kartografijo favne in flore iz novembra 2015 cerkev svetega Antona Puščavnika na Verdu uvršča v seznam predlaganih mest za monitoring kotišč netopirjev. Vodi jo pod številko popisnega protokola 27537. Pri njej predlaga pregled vsako tretje leto in navaja eno ciljno vrsto. Gre za predlog spremljanja, ne za število opaženih živali. [6]
Zvonik in vhodna stran marca 2023
Ajznponarjeva fotografija z dne 5. marca 2023 kaže vhodno stran in del boka cerkve. Zvonik je razdeljen v tri višinske pasove z dvema izrazitima vodoravnima vencema. Spodnji vogali so poudarjeni z izmeničnimi rdečkastimi pravokotnimi polji. V srednjem pasu je ozka navpična odprtina s polkrožnim zaključkom. Zgornji del ima velike polkrožne zvonove line z lesenimi polnili; ob njih potekajo navpični pilastri. Na dveh vidnih straneh sta številčnici z rimskimi številkami. Nad sprednjo številčnico se zidani rob dvigne v trikotno obliko. [5]
Temna zvonikova streha ima spodaj razširjen, položnejši del, nad katerim se strmo dvigne v konico. Na vrhu stojita krogla in križ. Levo od zvonika je trikotno čelo ladje z okroglo temno odprtino. Nižje je nad vrati majhen kovinski nadstrešek z ukrivljenim robom. Pred spodnjim delom zvonika je pravokotno svetlo ometano izstopajoče pročelje s trikotnim zatrepom in pločevinasto kritino. Ob strešnem robu poteka žleb. Na levem delu kadra je vidna nižja rdeče krita streha; notranje oltarne opreme fotografija ne kaže. [5]
Pogosta vprašanja
- Kje stoji cerkev sv. Antona Puščavnika?
- Na pokopališču sredi Verda, na nizki vzpetini nad desnim bregom Ljubljanice. [1]
- Kdaj je bila cerkev posvečena?
- Höfler navaja 9. avgust 1452 in škofa Martina Pičenskega. [3]
- Kako je zasnovana cerkvena stavba?
- Ima zahodni vhodni zvonik, pravokotno ladjo in triosminski prezbiterij z zakristijo. [1]
- Iz katerega časa je notranja oprema?
- Register jo datira v prvo polovico osemnajstega stoletja. [1]
- Ali Höfler zunanje freske navaja kot ohranjene?
- Ne; fresko iz kroga Janeza Ljubljanskega označuje kot propadlo. [3]
- Kaj prikazuje fotografija iz leta 2023?
- Vhodno stran z zvonikom in del boka cerkve. [5]
Viri predstavitve
- Register kulturne dediščine: Verd – Cerkev sv. Antona Puščavnika, EŠD 2687
- Krajevna skupnost Verd: Cerkev; Marijan Marolt, Dekanija Vrhnika, 1929, navedene str. 54–60
- Janez Höfler: historična topografija Kranjske, tiskana str. 139, odstavek 4
- Ferdinand Šerbelj: Anton Cebej, Novi Slovenski biografski leksikon, zadnja redakcija 27. maja 2021
- Ajznponar: Cerkev sv. Antona Puščavnika na Verdu, 5. marec 2023, CC BY-SA 4.0
- Presetnik in sodelavci: Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst netopirjev 2014–2015, končno poročilo, tabela 21, tiskani str. 122 in 126
Lega
Cerkev stoji sredi naselja. na pokopališču, na nizki vzpetini nad desnim bregom Ljubljanice.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.
Še v občini Vrhnika
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Bevke - Cerkev sv. Križa
sredina 16. stol., 1526, druga polovica 18. stol.
Cerkev stoji na nizki vzpetini sredi vasi. Obdaja jo obzidje ovalnega tlorisa s stopniščnim vhodnim delom pred zvonikom.
registrirana dediščinaEŠD 2833Bevke - Kapelica
druga četrtina 20. stol., 1929
Kapelica stoji ob križišču cest, nasproti hiše Bevke 25.
registrirana dediščinaEŠD 11821Bevke - Marijina kapelica pri cerkvi
prelom 19. stol. in 20. stol.
Kapelica stoji v ograji vhodnega stopnišča k cerkvi, nasproti hiše Bevke 36.
registrirana dediščinaEŠD 11822Bevke - Marijina kapelica pri župnišču
prelom 19. stol. in 20. stol.
Kapelica je vzidana v vzhodni del obzidja okrog cerkve, ob stopnicah k župnišču.
registrirana dediščinaEŠD 11823Bevke - Razpelo pri hiši Bevke 8
prva četrtina 20. stol.
Razpelo stoji ob cesti pred hišo Bevke 8, ob križišču.
registrirana dediščinaEŠD 11826Blatna Brezovica - Cerkev sv. Jakoba
druga četrtina 16. stol., 1526, sredina 18. stol.
Orientirana cerkev stoji sredi pokopališča ob vznožju osamelca, jugovzhodno od vasi.
registrirana dediščinaEŠD 2682Blatna Brezovica - Kapelica
prva četrtina 20. stol.
Kapelica stoji ob cesti sredi vasi, pred hišo Blatna Brezovica 21.
registrirana dediščinaEŠD 11827Blatna Brezovica - Razpelo na vaškem križišču
prva polovica 20. stol.
Razpelo stoji na vaškem križišču, pred hišo Blatna Brezovica 32.
registrirana dediščinaEŠD 11829Blatna Brezovica - Razpelo pri šoli
prva četrtina 20. stol.
Razpelo stoji ob cesti, v severozahodnem kotu šolskega vrta ob stavbi Blatna Brezovica 5.
registrirana dediščinaEŠD 11830