Preskoči na vsebino

registrirana dediščina

Vrhe - Zavratova kapelica

Opis

Neoromansko oblikovano kapelico iz leta 1935 s poslikanimi nišami na stranskih fasadah, dopolnjuje v notranjosti tridelni lesen oltarček posvečen Mariji.

Lega

Kapelica stoji severovzhodno od domačije Zavrat, Vrhe 67.

Varstvene usmeritve

stavbe (strokovne zasnove 2008), spominski objekti in kraji

Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.

Vrhe - Zavratova kapelica
Foto: Fototeka OE Maribor: 2000, Srečko Štajnbaher. Slika je prikazana z uradnega strežnika registra.

Še v občini Slovenj Gradec

Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.

  • Brda - Cerkev sv. Andreja

    zadnja četrtina 15. stol., 18. stol., zadnja četrtina 19. stol., 1877

    Cerkev stoji severozahodno od hiše Brda 19.

    spomenik lokalnega pomenaEŠD 3420
  • Brda - Cerkev sv. Marije Magdalene

    prelom 13. stol. in 14. stol., pozni srednji vek, 16. stol., 17. stol.

    cerkev stoji na obronkih Pohorja, severno od ceste Dovže-Turiška vas, pri hiši Brda 37.

    spomenik lokalnega pomenaEŠD 3421
  • Brda - Mušičeva kapelica

    zadnja četrtina 19. stol., 1888

    Kapelica stoji severno od domačije Mušič, Brda 38.

    registrirana dediščinaEŠD 12314
  • Brda - Peršetova kapelica

    18. stol.

    Kapelica stoji zahodno od cerkve sv. Magdalene.

    spomenik lokalnega pomenaEŠD 7998
  • Brda - Plačnikova kapelica

    zadnja četrtina 19. stol.

    Kapelica stoji zahodno od domačije Plačnik, Brda 16.

    registrirana dediščinaEŠD 12315
  • Brda - Plevjenkova kapelica

    prva četrtina 20. stol.

    Kapelica stoji ob cesti jugovzhodno od domačije Plevjenk, Brda 24.

    registrirana dediščinaEŠD 12316
  • Bukovska vas - Cerkev sv. Jedrti

    zadnja četrtina 13. stol., 1278

    Cerkev stoji na najvišji točki zaselka Šentjedrt, južno od regionalne ceste Dravograd-Slovenj Gradec.

    spomenik lokalnega pomenaEŠD 3026
  • Gmajna pri Slovenj Gradcu - Mišečevo znamenje

    prva četrtina 20. stol.

    Znamenje stoji na domačiji Mišeč, Gmajna 32.

    registrirana dediščinaEŠD 3373
  • Golavabuka - Cerkev sv. Filipa in Jakoba

    zadnja četrtina 13. stol., 14. stol., prelom 15. stol. in 16. stol.

    Cerkev stoji vrh razglednega hriba nad Tomaško vasjo, južno od hiše Golavabuka 17.

    spomenik lokalnega pomenaEŠD 3424

Vsa dediščina v občini Slovenj Gradec