registrirana dediščina
Vrhnika - Cerkev sv. Lenarta
Opis
Centralno zasnovana baročna cerkev s plitvo obokano kvadratno dvorano, enakim manjšim prezbiterijem, stranskima kapelama in kornim prostorom ter fasadnim zvonikom. Sezidana okrog 1750, načrt arhitekt C. Zulliani. Fasada je zaradi tlorisne zasnove razgibana. Členijo jo klasicistični stavbni elementi.
Cerkev sv. Lenarta na Vrhniki: baročna zasnova, oltarji in zgodovina
Viri pregledani
Cerkev sv. Lenarta stoji v mestnem jedru Vrhnike, ob začetku Stare ceste.

Baročna zasnova v mestnem jedru
Cerkev sv. Lenarta stoji v jedru Vrhnike, pod Klancem in zahodno od Cankarjevega trga. Register kulturne dediščine opisuje centralno zasnovano baročno stavbo. Njeno središče je kvadratna dvorana s plitvim obokom. Manjši prezbiterij ima enako obliko; stavbi pripadajo še stranski kapeli, korni prostor in fasadni zvonik. Razgibanost pročelja register povezuje s tlorisno zasnovo, njegovo členitev pa označuje za klasicistično. Gradnjo postavlja okoli leta 1750 in načrt povezuje z arhitektom C. Zullianijem. [1]
Kapela na Bregu in baročna cerkev
Janez Höfler cerkev poimenuje sveti Lenart na Bregu v Vrhniki. Za leto 1444 navaja zapis o kapeli v avstrijskih fevdnih virih, z oznakama Oberlaybach am Rain in sannd Lienharts cappeln. Pri Valvasorju iz leta 1689 je zapisana kot cerkev ob cestah na Vrhniki. Sedanje baročne stavbe ne enači s kapelo iz prve omembe: datira jo v sredino osemnajstega stoletja, načrt pa pripisuje Candidu Zulianiju. [3]
Oltarji, slike in mestni prostor
Kamrina predstavitev Cankarjeve knjižnice Vrhnika prvo omembo prav tako postavlja v leto 1444. Predhodnico opisuje kot gotsko kapelo, na Valvasorjevi upodobitvi pa prepoznava gotski zvonik. Svetega Lenarta predstavlja kot zavetnika jetnikov. Cerkev umešča v razširjeni začetek Stare ceste, kjer skupaj s Hočevarjevo vogalno hišo in Cankarjevim trgom oblikuje trški prostor. [2]
Nad vhodom navaja fresko Boga Očeta, delo Simona Ogrina. Glavni oltar iz leta 1868 in stranske oltarje pripisuje kiparju ter pozlatarju Francu Lahu. Oltarno sliko svetega Lenarta je istega leta naslikal Matija Koželj. Med preostalimi poslikavami predstavitev našteva dela Alojzija Götzla in P. Künla. Omenja tudi skeletne grobove, odkrite ob cerkvenih stopnicah med urejanjem ceste in vodovoda, vendar najdb ne datira. Ob zgodnji omembi kapele posebej opozarja na čas turških ujetništev in povezanost posvetitve z jetniki. [2]
Slikarska sled iz leta 1793
Ferdinand Šerbelj v geslu o Antonu Cebeju v Novem Slovenskem biografskem leksikonu navaja tudi Potočnikovo sliko svetega Lenarta v podružnični cerkvi na Vrhniki iz leta 1793. Z njo ponazarja podobnosti zgodnjih del Janeza Potočnika s Cebejevim slikarstvom. Učenje v Cebejevi delavnici podaja kot domnevo, ne kot dokazano biografsko dejstvo. [6]
Zborovski in orgelski koncert junija 2026
Gašper Tominc je v Našem časopisu poročal o letnem koncertu Mešanega pevskega zbora Ivana Cankarja Vrhnika v tej cerkvi 14. junija 2026. Gostje so bili učenci Glasbene šole Vrhnika. Koncert je imel tri dele in se je na začetku z besedami Ivana Cankarja poklonil pisatelju. Poročilo ta poklon umešča v leto njegove stopetdesete obletnice rojstva. Zbor je nastopil po vrnitvi z gostovanja v Boru in Zaječarju. [4]
Zbor je tokrat vodil Roman Marolt. V prvem in tretjem delu so pevci izvedli ljudske ter avtorske skladbe; med njima so pred oltarjem svetega Lenarta nastopili mladi instrumentalisti. Orgelski točki sta pripravila Luka Maklin in Ela Grizold, na violončelu pa se jima je pridružil Jakob Maklin. Poročilo tako dokumentira konkreten glasbeni dogodek v cerkvenem prostoru, ne napovedi prihodnjega koncerta. [4]
Nastopajoča orgelska učenca sta prihajala iz oddelka Glasbene šole Vrhnika. Tominc navaja, da so vrhniški oddelek odprli dve leti pred koncertom. Za njegov strokovni razvoj skrbi Patricija Pečar Kumar; v času poročila je orgle obiskovalo šest učencev. [4]
Pročelje na fotografiji iz leta 2015
Yerpojeva fotografija z dne 24. oktobra 2015 kaže pročelje med sosednjima mestnima hišama. Osrednji zvonik se dviga neposredno iz vhodnega dela. Na njegovem zidanem delu sta številčnica z rimskimi številkami in pod njo visoka polkrožno zaključena odprtina z lesenimi lamelami. Okrog vrha zidanega dela poteka izstopajoč venec, ki se nad uro ločno dviga. Streha nad zvonikom je temna in se ukrivlja navzven; nad njo je odprta lanterna s poudarjenimi nosilci ter ožji strešni zaključek s kroglo in križem. [5]
Svetlo ometano pročelje členijo navpični plitvi pasovi in vodoravni venci. Nad vhodom je pravokotno okno, višje pa trikotni zaključek s poudarjenim robom. Glavna temna vrata obdaja kamnit okvir; do njih vodijo kamnite stopnice. Desno od glavnega vhoda so manjša vrata in nad njimi okno z izstopajočo polico. Na ometu so vidni madeži in neenakomerna obarvanost. Posnetek ohranja tudi ulični kontekst, z lučjo, prometnimi znaki in kabli pred stavbo. V trikotnem polju je zarisana zvezda z ukrivljenim repom. Spodnji del pročelja ima kamnit podzidek, navpični pasovi pa ob vhodu stojijo na poudarjenih pravokotnih podstavkih. Na poševnem strešnem robu ob zvoniku je vrsta rdečih strešnikov. [5]
Pogosta vprašanja
- Kje stoji cerkev sv. Lenarta na Vrhniki?
- Pod Klancem, zahodno od Cankarjevega trga, v mestnem jedru. [1]
- Kdaj je prvič omenjena kapela na Bregu?
- Höfler navaja leto 1444 in avstrijske fevdne vire. [3]
- Kakšna je zasnova baročne stavbe?
- Kvadratna dvorana s plitvim obokom, manjši prezbiterij enake oblike, stranski kapeli, korni prostor in fasadni zvonik. [1]
- Kdo je izdelal oltarje in sliko svetega Lenarta?
- Kamra oltarje pripisuje Francu Lahu, sliko svetega Lenarta pa Matiji Koželju; glavni oltar in sliko datira v leto 1868. [2]
- Kateri glasbeni nastop je dokumentiran junija 2026?
- Koncert Mešanega pevskega zbora Ivana Cankarja Vrhnika z učenci Glasbene šole Vrhnika 14. junija 2026. [4]
- Kaj kaže fotografija iz oktobra 2015?
- Pročelje s fasadnim zvonikom, uro, kamnitim vhodnim okvirom in stopnicami med mestnima hišama. [5]
Viri predstavitve
- Register kulturne dediščine: Vrhnika – Cerkev sv. Lenarta, EŠD 2689
- Cankarjeva knjižnica Vrhnika: Cerkev sv. Lenarta, Kamra, objavljeno 13. avgusta 2010
- Janez Höfler: zgodovinska topografija Kranjske, tiskana stran 139, odstavek 1
- Gašper Tominc: Po gostovanju v Srbiji zapeli še v domači cerkvi, Naš časopis, 15. junij 2026
- Yerpo: pročelje cerkve sv. Lenarta na Vrhniki, 24. oktober 2015, CC BY-SA 4.0
- Ferdinand Šerbelj: Cebej, Anton; Novi Slovenski biografski leksikon, redakcija 27. maja 2021, namenski odstavek o Janezu Potočniku
Lega
Cerkev sv. Lenarta stoji v jedru Vrhnike, pod Klancem, zahodno od Cankarjevega trga.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.

Še v občini Vrhnika
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Bevke - Cerkev sv. Križa
sredina 16. stol., 1526, druga polovica 18. stol.
Cerkev stoji na nizki vzpetini sredi vasi. Obdaja jo obzidje ovalnega tlorisa s stopniščnim vhodnim delom pred zvonikom.
registrirana dediščinaEŠD 2833Bevke - Kapelica
druga četrtina 20. stol., 1929
Kapelica stoji ob križišču cest, nasproti hiše Bevke 25.
registrirana dediščinaEŠD 11821Bevke - Marijina kapelica pri cerkvi
prelom 19. stol. in 20. stol.
Kapelica stoji v ograji vhodnega stopnišča k cerkvi, nasproti hiše Bevke 36.
registrirana dediščinaEŠD 11822Bevke - Marijina kapelica pri župnišču
prelom 19. stol. in 20. stol.
Kapelica je vzidana v vzhodni del obzidja okrog cerkve, ob stopnicah k župnišču.
registrirana dediščinaEŠD 11823Bevke - Razpelo pri hiši Bevke 8
prva četrtina 20. stol.
Razpelo stoji ob cesti pred hišo Bevke 8, ob križišču.
registrirana dediščinaEŠD 11826Blatna Brezovica - Cerkev sv. Jakoba
druga četrtina 16. stol., 1526, sredina 18. stol.
Orientirana cerkev stoji sredi pokopališča ob vznožju osamelca, jugovzhodno od vasi.
registrirana dediščinaEŠD 2682Blatna Brezovica - Kapelica
prva četrtina 20. stol.
Kapelica stoji ob cesti sredi vasi, pred hišo Blatna Brezovica 21.
registrirana dediščinaEŠD 11827Blatna Brezovica - Razpelo na vaškem križišču
prva polovica 20. stol.
Razpelo stoji na vaškem križišču, pred hišo Blatna Brezovica 32.
registrirana dediščinaEŠD 11829Blatna Brezovica - Razpelo pri šoli
prva četrtina 20. stol.
Razpelo stoji ob cesti, v severozahodnem kotu šolskega vrta ob stavbi Blatna Brezovica 5.
registrirana dediščinaEŠD 11830