registrirana dediščina
Vrhnika - Cerkev sv. Pavla
Opis
Cerkev s pravokotno ladjo, ožjim prezbiterijem in zvonikom, zgrajena po načrtu stavbnega adjunkta Josefa Schoebla, 1850 - 1851, stavbenik M. Medved. Oltarne slike F. Kurz von Goldenstein, J. Wolf in S. Ogrin.
Cerkev sv. Pavla na Vrhniki: zgodovina in slikarska oprema
Viri pregledani
Cerkev spreobrnitve apostola Pavla je župnijska cerkev na Vrhniki.

Župnijska cerkev na Hribu
Register kulturne dediščine umešča cerkev svetega Pavla v južni del Vrhnike, severovzhodno od Grogarjevega dola. Opisuje pravokotno ladjo, ožji prezbiterij in zvonik. Stavbo datira v leti 1850–1851 ter načrt pripisuje stavbnemu adjunktu Josefu Schoeblu, izvedbo pa stavbeniku M. Medvedu. Med avtorji oltarnih slik navaja Franza Kurza von Goldensteina, Janeza Wolfa in Simona Ogrina. [1]
Od srednjeveške omembe do stavbe iz leta 1851
Janez Höfler cerkev prvič posredno omenja z vikarjem pri svetem Pavlu v listinah z dne 1. februarja 1318 in 7. marca 1319. Osamljeno navedbo svetega Andreja z dne 11. maja 1325 razlaga kot verjetni patrocinij najpomembnejšega stranskega oltarja. Prvotno stavbo označuje kot domnevno romansko; za gotsko naslednico okvirno predlaga začetek petnajstega stoletja. [3]
Župnikovo prošnjo za novo cerkev datira na 29. april 1627, položitev temeljnega kamna po škofu Tomažu Hrenu pa na 27. april 1628. Vizitacija 27. julija 1631 je po njegovem zapisu cerkev opisala kot na novo zgrajeno, vendar še neposvečeno; nato je sledila posvetitev. [3]
To stavbo so podrli in leta 1851 zgradili novo. Höfler navaja blagoslov temeljnega kamna 2. julija ter dokončanje in blagoslov oktobra istega leta. Posvetitev je bila 17. oktobra 1852, zvonik pa dokončan 18. oktobra 1869. Ob popisu iz leta 1526 poimensko našteva dotirane oltarje Mihaela v kostnici zunaj cerkve, Andreja, Matere božje, Katarine in Hieronima. [3]
Wolfove freske in Goldensteinova oltarna slika
Matjaž Ambrožič v župnijski predstavitvi cerkev opredeli kot novoromansko. Notranjost meri 41,2 krat 17,65 metra, višina glavne ladje je 15,5 metra. Janez Wolf je poleti 1867 naslikal prezbiterij, okras pa Janez Borowsky. V slepih arkadah sta Slovo svetega Pavla od Efežanov in Pridiga na Areopagu, na oboku Stvarjenje sveta. [2]
Goldensteinova Spreobrnitev svetega Pavla je iz leta 1851. Feliks Toman ji je leta 1905 izdelal marmorni okvir. Glavni oltar ima prosto stoječo menzo in tabernakelj, kupljen v Stari Loki; Matej in Ignacij Toman sta ga izdelala leta 1834. Simon Ogrin je leta 1907 ornamentalno poslikal cerkev, vendar so njegovo poslikavo ob prenovi leta 1977 prebelili. [2]
Iz prejšnje cerkve so prenesli pet oltarjev; ohranjena sta dva stranska. Oltar svetega Hieronima Ambrožič postavlja okoli leta 1700 in na njem navaja grb rodbine Kunst. Križev pot je leta 1911 po Führichovih predlogah naslikal Simon Ogrin, lesene okvirje pa izdelal Ivan Buh. Andrej Benda je leta 1963 postavil trimanualne pnevmatske orgle s štiridesetimi pojočimi registri. [2]
Kaj prikazuje Spreobrnitev in kako se je spreminjala
Damir Globočnik v Umetnostni kroniki opisuje trenutek, ko Savla na poti v Damask zaslepi nebesna svetloba in pade na kolena. Na levi strani slike so konjenik, ki kaže proti svetlobi, Savlov konj in vojak. Desno stojijo spremljevalci, v ozadju pa je obzidje Damaska. Nad prizorom je Jezus na oblakih z angelom, ki drži križ. [4]
Slika je bila sprva obdana z zelenim cvetnim vencem. Matija Koželj jo je v letih 1904–1905 obnovil in njen zgornji del prilagodil polkrožni obliki novega okvira. Leta 1923 so jo na obeh straneh dodatno zožili za nekaj centimetrov. [4]
Globočnik ločeno predstavi neohranjeni Goldensteinov veliki oltar, naslikan v fresko tehniki. Ob osrednji sliki sta bila v sivih tonih naslikana Janez in Peter, nad njo pa križ z angeli. Slikarju pripisuje tudi fasadni freski pojočih in muzicirajočih angelov. V muzeju Joanneum v Gradcu popiše akvarelni osnutek Pavlove spreobrnitve na papirju velikosti 146 krat 77 milimetrov ter risbo za fasadni medaljon z glasbenimi angeli. [4]
Zvonik in zunanjščina na posnetku leta 2023
Na Ajznponarjevi fotografiji iz marca 2023 je ob cerkvi visok zvonik z uro in strmo koničasto streho. Njegove zvonove odprtine so polkrožno zaključene, nad uro pa streho spremljajo trikotna čela. Cerkev ima visoka polkrožno zaključena okna in manjša okrogla okna. Na izstopajočem zaključku cerkvenega prostora je viden okrogel poslikan medaljon. Fotografija prikazuje tudi razmerje med višino cerkvenega prostora in zvonika. [5]
Pogosta vprašanja
- Kje stoji cerkev sv. Pavla?
- V južnem delu Vrhnike, severovzhodno od Grogarjevega dola. [1]
- Kdaj je nastala sedanja cerkev?
- Register jo datira v leti 1850–1851. [1]
- Kdaj Höfler navaja posvetitev sedanje cerkve?
- 17. oktobra 1852. [3]
- Kdo je naslikal oltarno Spreobrnitev svetega Pavla?
- Franz Kurz von Goldenstein leta 1851. [2]
- Kdo je naslikal križev pot?
- Simon Ogrin leta 1911 po Führichovih predlogah. [2]
- Kdo je postavil orgle leta 1963?
- Andrej Benda; imajo tri manuale in štirideset pojočih registrov. [2]
Viri predstavitve
- Register kulturne dediščine: Vrhnika – Cerkev sv. Pavla, EŠD 2681
- Matjaž Ambrožič: Župnijska cerkev, Župnija Vrhnika
- Janez Höfler: historična topografija Kranjske, tiskana str. 138, razdelek LII
- Damir Globočnik: Franz Kurz zu Thurn und Goldenstein in zbirka njegovih del na papirju v graškem muzeju Joanneum, Umetnostna kronika 80/2024, 23. december 2024
- Ajznponar: zunanjščina cerkve spreobrnitve sv. Pavla na Vrhniki, 5. marec 2023, Wikimedia Commons
Lega
Cerkev stoji v južnem delu Vrhnike, severovzhodno od Grogarjevega dola.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.
Še v občini Vrhnika
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Bevke - Cerkev sv. Križa
sredina 16. stol., 1526, druga polovica 18. stol.
Cerkev stoji na nizki vzpetini sredi vasi. Obdaja jo obzidje ovalnega tlorisa s stopniščnim vhodnim delom pred zvonikom.
registrirana dediščinaEŠD 2833Bevke - Kapelica
druga četrtina 20. stol., 1929
Kapelica stoji ob križišču cest, nasproti hiše Bevke 25.
registrirana dediščinaEŠD 11821Bevke - Marijina kapelica pri cerkvi
prelom 19. stol. in 20. stol.
Kapelica stoji v ograji vhodnega stopnišča k cerkvi, nasproti hiše Bevke 36.
registrirana dediščinaEŠD 11822Bevke - Marijina kapelica pri župnišču
prelom 19. stol. in 20. stol.
Kapelica je vzidana v vzhodni del obzidja okrog cerkve, ob stopnicah k župnišču.
registrirana dediščinaEŠD 11823Bevke - Razpelo pri hiši Bevke 8
prva četrtina 20. stol.
Razpelo stoji ob cesti pred hišo Bevke 8, ob križišču.
registrirana dediščinaEŠD 11826Blatna Brezovica - Cerkev sv. Jakoba
druga četrtina 16. stol., 1526, sredina 18. stol.
Orientirana cerkev stoji sredi pokopališča ob vznožju osamelca, jugovzhodno od vasi.
registrirana dediščinaEŠD 2682Blatna Brezovica - Kapelica
prva četrtina 20. stol.
Kapelica stoji ob cesti sredi vasi, pred hišo Blatna Brezovica 21.
registrirana dediščinaEŠD 11827Blatna Brezovica - Razpelo na vaškem križišču
prva polovica 20. stol.
Razpelo stoji na vaškem križišču, pred hišo Blatna Brezovica 32.
registrirana dediščinaEŠD 11829Blatna Brezovica - Razpelo pri šoli
prva četrtina 20. stol.
Razpelo stoji ob cesti, v severozahodnem kotu šolskega vrta ob stavbi Blatna Brezovica 5.
registrirana dediščinaEŠD 11830