Kulturna dediščina v občini Črnomelj

Adlešiči - Cerkev sv. Nikolaja

druga četrtina 14. stol., 1334, druga polovica 18. stol.

Cerkev stoji na pokopališču, ob križišču na jugozahodnem obrobju vasi Adlešiči.

Adlešiči - Spomenik NOB

tretja četrtina 20. stol., 1963, druga svetovna vojna

Spomenik stoji v vzhodnem vogalu vaškega pokopališča.

Adlešiči - Spomenik padlim v 1. in 2. svetovni vojni

druga četrtina 20. stol., 1948, prva svetovna vojna, druga svetovna vojna

Spomenik je prislonjen na vzhodno steno cerkvenega prezbiterija, nasproti vhoda na pokopališče.

Bedenj - Kmečka hiša Bedenj 13

prva polovica 19. stol.

Bedenj 13. Kmečka hiša stoji na vrhu hriba v severnem delu vasi.

Bedenj - Spomenik NOB

zadnja četrtina 20. stol., 1984, druga svetovna vojna

Spomenik stoji ob glavni cesti, ki iz Adlešičev pelje proti Črnomlju, na križišču, kjer se odcepi cesta za Bedenj.

Belčji Vrh - Arheološko najdišče Pečni vrh

rimska doba

Arheološko najdišče obsega vrh kopastega hriba južno od vasi Belčji Vrh.

Belčji Vrh - Cerkev sv. Helene

druga četrtina 16. stol., 1526, sredina 18. stol., druga četrtina 19. stol., 1834, druga polovica 19. stol.

Cerkev stoji v zahodnem delu vasi Belčji Vrh, na robu Krajinskega parka Lahinja.

Blatnik pri Črnomlju - Arheološko območje Pri mostu

prazgodovina, rimska doba, pozni srednji vek

Arheološko območje je na desnem bregu Dobličice, na levi strani ceste Blatnik pri Črnomlju-Dobliče.

Bojanci - Cerkev Obglavljenja sv. Janeza Krstnika

zadnja četrtina 18. stol.

Pokopališče in cerkev sta na travnikih med Gornjimi in Dolnjimi Bojanci.

Bojanci - Spomenik NOB

zadnja četrtina 20. stol., 1978, druga svetovna vojna

Grob leži v jugovzhodnem delu vaškega pokopališča.

Brdarci - Pristava gradu Pusti Gradac

druga četrtina 17. stol., 1641, prva četrtina 20. stol., 1907

Grajska pristava je stala na blagi vzpetini severovzhodno od vasi.

Breg pri Sinjem Vrhu - Mlin in jez

16. stol., druga polovica 18. stol., prva četrtina 19. stol., druga polovica 19. stol., 20. stol., 1900, 1965, 1982, prva četrtina 21. stol.

Mlin stoji na levem bregu reke Kolpe, južno pod vasjo Breg pri Sinjem Vrhu. Jez poteka nizvodno od slovenske do hrvaške strani.

Breznik pri Črnomlju - Dvorec Turn

16. stol., 19. stol.

Breznik 8. Dvorec stoji južno od vasi, na platoju nad izvirom potoka Podturnščica.

Breznik pri Črnomlju - Prazgodovinska naselbina

bronasta doba

Prazgodovinska naselbina obsega vas Breznik, njive severno, južno in vzhodno od nje in teraso nad potokom Podturnščica.

Butoraj - Arheološko najdišče Krč

pozna bronasta doba, rimska doba

Grobišče leži na severovzhodnem robu vasi, ob vznožju hriba s cerkvijo sv. Marka.

Butoraj - Cerkev sv. Marka

pozni srednji vek, druga četrtina 16. stol., 1526, 18. stol.

Cerkev stoji na rahli vzpetini, na pokopališču jugovzhodno od naselja Butoraj.

Butoraj - Domačija Butoraj 6

zadnja četrtina 19. stol., zadnja četrtina 20. stol., 1989

Butoraj 6. Domačija stoji na desnem bregu reke Lahinje, severozahodno od vasi Butoraj.

Butoraj - Domačija Butoraj 7

sredina 19. stol.

Butoraj 7. Domačija stoji na desnem bregu reke Lahinje, južno od vasi Butoraj.

Cerkvišče - Arheološko najdišče Jakovčičev vrt

rimska doba

Arheološko najdišče je v severovzhodnem delu vasi Cerkvišče.

Cerkvišče - Spomenik NOB

tretja četrtina 20. stol., 1960, druga svetovna vojna

Spomenik stoji na desni strani ceste, ki pelje iz Črnomlja proti Gribljam, pred odcepom ceste proti vasi Cerkvišče.

Črešnjevec pri Dragatušu - Vodnjak na domačiji Črešnjevec 2

druga polovica 19. stol.

Vodnjak stoji na Movrinovi domačiji, Črešnjevec pri Dragatušu 2, v južnem delu vasi.

Črnomelj - Ajdovo zrno

prva četrtina 19. stol., 20. stol.

Trikotno oblikovan prostor s strnjeno pozidavo leži v severnem delu mestnega jedra, pred vstopom v historično mestno jedro, med Kolodvorsko ulico in Ulico pod lipo.

Črnomelj - Arheološko najdišče Čardak

pozna bronasta doba, starejša železna doba, rimska doba

Arheološko najdišče obsega vrtačasto pokrajino zahodno od Črnomlja, med reko Dobličico in Mestno lozo.

Črnomelj - Arheološko najdišče Loka-Grajska cesta

pozna bronasta doba, starejša železna doba

Arheološko najdišče leži v novem stanovanjskem naselju na nekdanjih grajskih njivah, na levem bregu reke Lahinje, južno od mestnega jedra Črnomlja.

Črnomelj - Arheološko najdišče Loka-Okljuk

rimska doba

Arheološko najdišče obsega Ločki Okljuk, zahodno od mestnega jedra Črnomlja in stari del bivšega naselja Loka, severno od Viniške ceste.

Črnomelj - Arheološko najdišče Mestno jedro

pozna bronasta doba, starejša železna doba, pozna rimska doba, srednji vek, novi vek

Arheološko območje Črnomelj leži na mestnem pomolu. Ohranjene plasti segajo do bregov rek Lahinje in Dobličice, ki obdajata mesto.

Črnomelj - Arheološko najdišče Pastoralni center

pozna rimska doba, prelom 14. stol. in 15. stol., zadnja četrtina 15. stol.

Ulica Mirana Jarca 7. Arheološke ostaline so prezentirane pod talnim nivojem pastoralnega centra.

Črnomelj - Arheološko najdišče Sadež

pozna bronasta doba, rimska doba, zgodnji srednji vek

Arheološko najdišče je v novem stanovanjskem naselju severno od mestnega jedra Črnomlja, med Kolodvorsko cesto na zahodu, Zadružno cesto na vzhodu, Vrtno ulico na severu in Ajdovim zrnom na jugu.

Črnomelj - Arheološko najdišče Starihova loza

železna doba

Gomila je ob zahodni črnomaljski obvoznici, 230 m jugozahodno od nadvoza čez železniško progo Semič-Črnomelj.

Črnomelj - Arheološko najdišče Svibniki

bronasta doba, železna doba, rimska doba, pozni srednji vek

Arheološko najdišče obsega ledini Svibniki in Kočevski okljuk s strugo reke Dobličice, zahodno od mestnega jedra Črnomlja.

Črnomelj - Arheološko najdišče Trdinova ulica

pozna bronasta doba, starejša železna doba

Arheološko najdišče leži je južno od železniške proge Črnomelj-Metlika, severno od Belokranjske ceste v Črnomlju.

Črnomelj - Arheološko območje Pod lozo

prazgodovina, pozni srednji vek

Arheološko območje se razteza na gozdnati vrtačasti uravnavi severno od črnomaljske železniške postaje.

Črnomelj - Arheološko območje Pri Vahtnici

rimska doba, pozni srednji vek

Arheološko območje je na severovzhodnem obrobju Črnomlja, ob cesti proti Metliki.

Črnomelj - Cerkev sv. Boštjana v Mestni lozi

prva četrtina 16. stol., 1510, druga četrtina 17. stol., 1646, prva četrtina 20. stol., 1904

Cerkev stoji v Mestni lozi severozahodno od Črnomlja.

Črnomelj - Cerkev sv. Duha

zadnja četrtina 15. stol., 1487, 18. stol., zadnja četrtina 19. stol., prva četrtina 21. stol., 2007

Cerkev stoji na južnem robu historičnega mestnega jedra, nad sotočjem Dobličice in Lahinje.

Črnomelj - Cerkev sv. Petra

druga četrtina 13. stol., 1228, sredina 18. stol., zadnja četrtina 19. stol., prva četrtina 21. stol., 2017-2018

Cerkev stoji sredi mesta na nekdanji lokaciji pokopališča.

Črnomelj - Dijaški dom

tretja četrtina 20. stol., 1953-1955

Ulica Otona Župančiča 7. Dijaški dom stoji na robu slemena nad srednjeveškim mestnim jedrom.

Črnomelj - Gospodarsko poslopje Rožičevega gradu

druga polovica 19. stol., 20. stol.

Gospodarsko poslopje stoji na jugovzhodnem obrobju mesta, nad Kozjim placem, ob stari cesti iz Črnomlja proti Adlešičem, drži se hiše Majer 1.

Črnomelj - Grad

prva polovica 13. stol., 15. stol., 16. stol., zadnja četrtina 17. stol., 1694, tretja četrtina 20. stol., 1952, 1972

Trg svobode 3. Grad je zapiral in nadzoroval dostop v mesto s severne strani, oblikuje zahodno stranico osrednjega mestnega trga.

Črnomelj - Haringova hiša

zadnja četrtina 19. stol., 1886

Kolodvorska cesta 3. Stavba stoji "Na vavtari", ob vstopu v historično jedro na severni strani naselja.

Črnomelj - Hiša Kolodvorska 33

prelom 19. stol. in 20. stol.

Kolodvorska cesta 33. Stavba stoji ob križišču Kolodvorske ceste in Ulice heroja Starihe in zaključuje niz obcestne pozidave zahodne stranice Kolodvorske ulice.

Črnomelj - Hiša Na utrdbah 22

prva četrtina 19. stol., prva polovica 20. stol.

Ulica Na utrdbah 22. Hiša stoji na jugozahodni strani ulice.

Črnomelj - Hiša Ulica Mirana Jarca 1

19. stol., 1832, prva četrtina 20. stol.

Ulica Mirana Jarca 1. Hiša stoji v neposredni bližini župnijske cerkve, nasproti stare šole.

Črnomelj - Hiša Ulica Mirana Jarca 11

19. stol.

Ulica Mirana Jarca 11. Stavba stoji v nizu hiš na vzhodni strani ulice in sooblikuje trg pri cerkvi sv. Duha.

Črnomelj - Hiša Ulica Mirana Jarca 14

prva četrtina 19. stol., tretja četrtina 20. stol.

Ulica Mirana Jarca 14. Stavba stoji v zahodnem uličnem nizu hiš nasproti župnišča.

Črnomelj - Hiša Ulica Mirana Jarca 16

prva četrtina 19. stol., prva četrtina 21. stol.

Ulica Mirana Jarca 16. Hiša je stala v zahodnem uličnem nizu hiš, nasproti Pastoralnega centra.

Črnomelj - Hiša Ulica Mirana Jarca 3

druga četrtina 19. stol., 1844, tretja četrtina 20. stol., 1950, prva četrtina 21. stol., 2013

Ulica Mirana Jarca 3. Pravokotno na ulico orientirana stavba stoji v nizu hiš na vzhodni strani ulice, nad reko Lahinjo.

Črnomelj - Hiša Ulica Staneta Rozmana 15

prva četrtina 20. stol., 1910-1913, prva polovica 20. stol., 1927-1929

Ulica Staneta Rozmana 15. Stavba stoji v južnem delu mestnega jedra in oblikuje vogal Ulice Staneta Rozmana in Ulice Lojzeta Fabjana.

Črnomelj - Komenda

tretja četrtina 17. stol., druga četrtina 19. stol., zadnja četrtina 19. stol.

Trg svobode 1. Stavba stoji v severovzhodnem delu starega dela mestnega jedra in sooblikuje vzhodno stranico glavnega mestnega trga.

Črnomelj - Kulturni dom

sredina 20. stol., 1925, 1953-1954, druga svetovna vojna

Ulica Otona Župančiča 1. Kulturni dom stoji v trikotniku med Kolodvorsko cesto in Ulico Otona Župančiča.

Črnomelj - Lokacija Kobetičevega gradu

tretja četrtina 19. stol., 1865, zadnja četrtina 20. stol., 1984

Kobetičev grad je stal v jugozahodnem delu mestnega jedra, ob cesti Črnomelj-Adlešiči.

Črnomelj - Lokomotiva

prva četrtina 20. stol., 1921, druga svetovna vojna

Lokomotiva stoji na platoju pred železniško postajo.

Črnomelj - Mestno jedro

pozna bronasta doba, železna doba, pozna rimska doba, zgodnji srednji vek, druga četrtina 13. stol., 1228, zadnja četrtina 13. stol., 1277

Srednjeveško mesto se je formiralo na tesnem podolgovatem pomolu nad sotočjem Dobličice in Lahinje.

Črnomelj - Posojilnica

prelom 19. stol. in 20. stol., 1898-1900

Trg svobode 2. Stavba stoji v severnem delu mestnega jedra. S čelno fasado oblikuje južno stranico osrednjega trga, z zahodno pa začetek Ulice Staneta Rozmana, Na fasadi je spominska plošča.

Črnomelj - Primožičeva hiša

prva četrtina 20. stol., zadnja četrtina 20. stol., 1999

Ulica Mirana Jarca 18. Hiša stoji na vogalu trga, oblikovanega na severni strani cerkve sv. Duha.

Črnomelj - Sinkovičeva hiša

prva četrtina 20. stol., 1912-1913

Ulica Staneta Rozmana 8. Stavba stoji nasproti župnijske cerkve v strnjenem nizu hiš, ki oblikujejo zahodno linijo osrednje mestne ulice.

Črnomelj - Spomenik Janku Starihi

tretja četrtina 20. stol., 1954, druga svetovna vojna

Spomenik stoji na križišču Kolodvorske ulice in Ulice Janka Starihe.

Črnomelj - Spomenik NOB na Gričku

tretja četrtina 20. stol., 1954-1961, druga svetovna vojna

Spomenik stoji nad severovzhodnim delom Črnomlja, na robu vzpetine Griček z razgledno lego.

Črnomelj - Spomenik padlim v 1. svetovni vojni

druga četrtina 20. stol., 1938, zadnja četrtina 20. stol., 1979, prva svetovna vojna

Spomenik stoji v odprtem prostoru z zelenimi površinami, na platoju ob Kolodvorski cesti, južno pod osnovno šolo Mirana Jarca.

Črnomelj - Spomenik partizanskim letališčem

tretja četrtina 20. stol., 1954, druga svetovna vojna

Spomenik stoji na zelenici blizu železniške postaje, na križišču Semiške in Kolodvorske ceste.

Črnomelj - Stara šola

zadnja četrtina 19. stol., 1888-1890, druga polovica 20. stol., prva četrtina 21. stol., 2007-2008, druga svetovna vojna

Ulica Mirana Jarca 2. Stavba stoji v zahodnem uličnem nizu hiš, vzporedno z župnijsko cerkvijo.

Črnomelj - Stoničev grad

prva četrtina 17. stol., tretja četrtina 18. stol., 1768, 19. stol., prva polovica 20. stol.

Ulica Staneta Rozmana 4. Stavba stoji nasproti črnomaljskega gradu, v starem mestnem jedru.

Črnomelj - Vila Pod smreko 1

druga četrtina 20. stol., 1933-1934

Ulica pod smreko 1. Vila stoji v severnem delu mesta Črnomelj, v stanovanjski soseski, ki se razsteza med Kolodvorsko cesto in Ulico 21. oktobra.

Črnomelj - Vzhodni stavbni niz Ulice Staneta Rozmana

srednji vek, prva polovica 20. stol.

Stavbni niz oblikuje vzhodno potezo osrednje mestne ulice, Ulice Staneta Rozmana, od župnijske cerkve proti Velikemu mostu.

Črnomelj - Zahodni stavbni niz Ulice Staneta Rozmana

prva polovica 20. stol.

Stavbni niz oblikuje zahodno potezo osrednje mestne ulice, Ulice Staneta Rozmana, od Stoničeve hiše proti Velikemu mostu.

Črnomelj - Župnišče

pozni srednji vek, prva četrtina 19. stol., 1808

Ulica Mirana Jarca 5. Stavba stoji v osrednjem delu niza hiš na vzhodni strani ulice nad reko Lahinjo.

Čudno selo - Domačija Čudno selo 6

prva četrtina 19. stol.

Čudno selo 6. Domačija stoji v osrednjem delu vasi Čudno selo.

Dalnje Njive - Cerkev sv. Marka

druga četrtina 18. stol., 1737, tretja četrtina 19. stol., 1857

Cerkev stoji na vzhodnem robu vasi Dalnje Njive, orientirana je proti vzhodu.

Dalnje Njive - Francoski kamen

prva četrtina 19. stol.

Kamen stoji jugozahodno od vasi Dalnje Njive. Dostop je mogoč po stezi, ki se odcepi od poti, ki pelje do reke Kolpe.

Dalnje Njive - Gomilno grobišče Kašarec

rimska doba

Arheološko najdišče je na južnem pobočju hriba Straža, severno od vasi Dalnje Njive.

Damelj - Arheološko najdišče Ob Kolpi

bronasta doba, železna doba, rimska doba

Arheološko najdišče leži na ozki poplavni ravnini in prvi terasi reke Kolpe, južno od vasi Damelj

Damelj - Arheološko najdišče sv. Mihael

prazgodovina, rimska doba

Arheološko najdišče je na njivah severozahodno ob cerkvi sv. Mihaela.

Damelj - Cerkev sv. Mihaela

pozni srednji vek, druga polovica 17. stol., 1664

Cerkev je rahlo odmaknjena od severozahodnega roba vasi Damelj, sredi travnikov in polj, ob pešpoti proti Sinjemu Vrhu.

Damelj - Kašča pri hiši Damelj 3

sredina 19. stol., 1851, tretja četrtina 20. stol., 1955

Kašča stoji vzporedno s cesto v severnem delu vasi, v bližini cerkve sv. Mihaela.

Damelj - Krivčev mlin z žago

prva polovica 19. stol., prva četrtina 20. stol.

Mlin in žaga stojita na levem bregu reke Kolpe, severovzhodno od vasi Damelj.

Damelj - Mlin z žago

druga polovica 18. stol., prva četrtina 20. stol., 1924, tretja četrtina 20. stol., 1969, 1971, druga svetovna vojna

Mlin in žaga stojita na poplavni terasi ob reki Kolpi, zahodno od vasi Damelj.

Dečina - Špeharjeva hiša

prva četrtina 19. stol., druga polovica 19. stol., 1878

Dečina 4. Hiša stoji na skrajnem vzhodnem robu vasi Dečina, ob cesti Stari trg-Radenci.

Desinec - Cerkev sv. Mihaela

pozni srednji vek, 18. stol.

Cerkev stoji na severnem robu vasi Desinec.

Deskova vas - Hiša Deskova vas 21

sredina 19. stol., prva četrtina 20. stol., 1908

Deskova vas 21. Hiša stoji v severozahodnem delu vasi, ob cesti iz Starega trga ob Kolpi proti Kovači vasi.

Deskova vas - Štavdoharjeva domačija

prva četrtina 20. stol.

Deskova vas 9. Domačija stoji v jedru Deskove vasi.

Dobliče - Cerkev sv. Janeza Evangelista

druga četrtina 14. stol., 1334, druga četrtina 19. stol., 1843, zadnja četrtina 19. stol., 1895, druga četrtina 20. stol., 1934

Cerkev s pokopališčem se nahaja zahodno nad vasjo Dobliče.

Dobliče - Domačija Dobliče 38

zadnja četrtina 19. stol.

Dobliče 38. Domačija stoji na hribu, v jugozahodnem delu vasi Dobliče.

Doblička Gora - Cerkev sv. Vida

17. stol., prva četrtina 19. stol., 1824

Cerkev stoji sredi vinorodnih goric, severozahodno nad Dobličami.

Dolenja Podgora - Arheološko najdišče Židovec

bakrena doba, pozna rimska doba

Arheološko najdišče je na Židovcu, enem od vrhov Poljanske gore, nad naravnim prehodom iz Bele krajine v Poljansko dolino.

Dolenja Podgora - Fricečeva čebelnjak in sušilnica

prva polovica 20. stol.

Čebelnjak in sušilnica stojita v severnem delu vasi Dolenja Podgora, v sadovnjaku na domačiji Dolenja Podgora 9.

Dolenja Podgora - Geodetsko znamenje Debeli vrh

druga četrtina 19. stol., sredina 20. stol., 1940

Geodetska točka je na vrhu Debelega vrha, ki je najvišji vrh občine Črnomelj.

Dolenji Radenci - Kašča in skedenj pri hiši Dolenji Radenci 3

zadnja četrtina 19. stol., 1880

Kašča in skedenj sta v jedru naselja Dolenji Radenci. Sleme enotne strehe je obrnjeno pravokotno na vaško cesto.

Dolenji Radenci - Vas

druga polovica 19. stol., 1868

Vas stoji ob reki Kolpi, jugovzhodno od Starega trga ob Kolpi.

Draga pri Bistrici - Opuščena kočevarska vas

17. stol., druga četrtina 20. stol., 1942, druga svetovna vojna

Ruševine ležijo ob gozdni cesti severozahodno od Miklarjev.

Dragatuš - Lokacija cerkve sv. Janeza Krstnika

tretja četrtina 19. stol., 1858, druga četrtina 20. stol., 1944

Cerkev je stala vzhodno od starejše cerkve sv. Trojice in južno od sedanje cerkve sv. Janeza Krstnika v vaškem jedru Dragatuša.

Dragatuš - Lokacija cerkve sv. Trojice

zadnja četrtina 17. stol., 1689, druga polovica 18. stol., 1753, 1782, sredina 19. stol.

Cerkev je stala na nekdanjem župnijskem vrtu v vaškem jedru Dragatuša, jugozahodno od današnje cerkve sv. Janeza Krstnika.

Dragatuš - Prazgodovinska in rimskodobna naselbina

neolitik, bakrena doba, bronasta doba, rimska doba

Arheološko najdišče leži na robu Dragatuškega polja, jugozahodno od Dragatuša. Na južni strani meji na močvirno dolino Žleb in na zahodu na dolino Podturnščice.

Dragatuš - Spomenik NOB

tretja četrtina 20. stol., 1955, druga svetovna vojna

Spomenik stoji sredi vasi Dragatuš.

Dragoši - Prazgodovinska in rimskodobna naselbina

prazgodovina, zgodnja rimska doba

Najdišče se razprostira na njivskih površinah na terasi ob reki Kolpi pri vasi Dragoši.

Dragovanja vas - Cerkev sv. Ožbolta

pozni srednji vek, 18. stol., druga četrtina 19. stol., 1835

Cerkev stoji ob pokopališču, na pomolu južno nad Dragovanjo vasjo.

Drežnik - Lisičeva kašča

druga polovica 19. stol.

Kašča stoji ob cesti, v severovzhodnem delu vasi Drežnik in je sestavni del Lisičeve domačije, Drežnik 2.

Fučkovci - Hiša Fučkovci 15

sredina 19. stol., prelom 20. stol. in 21. stol.

Fučkovci 15. Hiša stoji v vzhodnem delu naselja na terasi nad reko Kolpo in je odmaknjena od ceste Griblje-Adlešiči.

Fučkovci - Prazgodovinska naselbina

prazgodovina

Prazgodovinska naselbina leži na vrtačastem območju ob cesti Krasinec - Adlešiči severno od vasi Fučkovci.

Golek pri Dragatušu - Cerkev sv. Antona Puščavnika

17. stol.

Cerkev stoji na pokopališču, ob križišču jugovzhodno od vasi Golek.

Golek pri Dragatušu - Protiturški tabor Gradišče

druga polovica 15. stol.

Tabor obsega umetno nasut plato Gradišče z levim bregom potoka Podturnščica, močvirnat predel jugovzhodno od Goleka in zahodno od Dragatuša.

Golek pri Vinici - Arheološko najdišče Šlemine

železna doba

Arheološko najdišče obsega hrib Šlemine z ledinama Stražni dol in Steljniki, severozahodno od jedra vasi Golek pri Vinici.

Golek pri Vinici - Kapelice križevega pota na Žežlju

prelom 19. stol. in 20. stol.

Kapelice so razporejene ob romarski poti, ki vodi iz Goleka pri Vinici do Marijine cerkve na Žežlju.

Gorenja Podgora - Andrejčeva sušilnica

prva četrtina 20. stol.

Sušilnica pripada domačiji Gorenja Podgora 6. Stoji v severnem delu vasi Gorenja Podgora.

Gorenji Radenci - Arheološko najdišče Straža

mlajši neolitik, bakrena doba

Arheološko najdišče je na hribu Straža, ki se nad Gorenjimi Radenci strmo dviga nad dolino Kolpe.

Gorenji Radenci - Baričeva zidanica

zadnja četrtina 19. stol., 1884

Zidanica stoji na pobočju, severozahodno nad vasjo Gorenji Radenci.

Gorenji Radenci - Domačija Gorenji Radenci 13

19. stol.

Gorenji Radenci 13. Domačija stoji na jugozahodnem robu vasi Gorenji Radenci.

Gorenji Radenci - Hiša Gorenji Radenci 2

zadnja četrtina 19. stol., 1886, prva četrtina 21. stol.

Gorenji Radenci 2. Hiša je stala v jedru vasi Gorenji Radenci in je bila postavljena pravokotno na cesto.

Gorenji Radenci - Ivančeva hiša

sredina 19. stol., 1850

Gorenji Radenci 4. Hiša stoji v severnem delu vasi, na zahodni strani lokalne ceste Gorenji Radenci-Dolenji Radenci.

Gorenji Radenci - Radenski mlin

prva četrtina 19. stol., 1822

Mlin stoji ob reki Kolpi, jugozahodno od vasi Gorenji Radenci.

Gorica pri Sinjem Vrhu - Arheološko najdišče Zavrtača

bronasta doba

Arheološko najdišče je na ledini Zavrtača, južno od vasi Gorica pri Sinjem Vrhu.

Gorica pri Sinjem Vrhu - Kal

prva četrtina 20. stol., zadnja četrtina 20. stol.

Goriški kal leži tik ob cesti na zahodnem robu vasi.

Gorica pri Sinjem Vrhu - Prazgodovinska naselbina Gradišče nad Gorico

pozna bronasta doba

Prazgodovinska naselbina leži na vrhu in na pobočjih kopastega hriba Gradišče, ki se nad vasjo Gorica dviga kot najjužnejši obronek Poljanske gore.

Gornja Paka - Domačija Gornja Paka 5

prelom 19. stol. in 20. stol.

Gornja Paka 5. Domačija stoji ob cesti, v jugozahodnem delu vasi Gornja Paka.

Gornji Suhor pri Vinici - Cerkev sv. Fabijana in Boštjana

druga četrtina 16. stol., 1526, druga četrtina 20. stol., 1929

Cerkev stoji sredi zaraščajočih se steljnikov na vrhu z gozdom poraslega hriba zahodno nad naseljem.

Gornji Suhor pri Vinici - Vaški vodnjak

prva polovica 20. stol.

Vodnjak stoji ob cesti, v jedru vasi Gornji Suhor.

Gornji Suhor pri Vinici - Vodnjak paternoster

prva polovica 20. stol.

Vodnjak je na travniku severno od vasi Gornji Suhor.

Gradec pri Bistrici - Opuščena kočevarska vas

17. stol., druga četrtina 20. stol., 1942, druga svetovna vojna

Ruševine vasi ležijo v pobočju suhe doline severno od Bistrice, ki leži ob cesti Mavrlen-Koprivnik.

Griblje - Arheološko najdišče ob Kolpi

mlajši neolitik, bakrena doba, pozna bronasta doba, starejša železna doba, zgodnja rimska doba

Arheološko najdišče leži na obkolpski ravnini med Krasincem in južnim delom vasi Griblje.

Griblje - Arheološko najdišče Požekov vrt

pozna bronasta doba

Najdišče leži na območju osnovne šole in sosednjih vrtov v južnem predelu Gribelj, severno od cerkve sv. Vida.

Griblje - Cerkev sv. Vida

druga četrtina 16. stol., 1526, 18. stol., zadnja četrtina 19. stol.

Cerkev stoji na pokopališču, na gričku južno od vasi Griblje.

Griblje - Spomenik NOB

tretja četrtina 20. stol., 1961, druga svetovna vojna

Spomenik stoji pred osnovno šolo v Gribljah.

Grič pri Dobličah - Tabor prvih belokranjskih partizanov na Židovcu

sredina 20. stol., 1941, druga svetovna vojna

Prostor nekdanjega tabora je med skalami v plitvi vrtači na vzhodnem pobočju Židovca.

Hrast pri Vinici - Arheološko območje Na lozi

rimska doba, srednji vek

Arheološko območje obsega skalnat hrib, ki se dviga severno od vasi.

Hrast pri Vinici - Cerkev sv. Roka

druga četrtina 16. stol., 1526, tretja četrtina 18. stol.

Cerkev stoji sredi vasi Hrast pri Vinici.

Kanižarica - Rudnik

sredina 19. stol., 1857

Kanižarica 41. Rudnik leži v naselju Kanižarica, jugozahodno od Črnomlja, ob cesti, ki iz Črnomlja pelje proti Vinici.

Kanižarica - Spominska plošča partizanski bolnišnici

tretja četrtina 20. stol., 1954, druga svetovna vojna

Kanižarica 17. Spominska plošča je pritrjena na stavbi nasproti križišča, kjer se cesta odcepi proti Kočevju.

Kovača vas nad Kolpo - Cerkev sv. Antona Padovanskega

visoki srednji vek, 18. stol., prelom 20. stol. in 21. stol., 1999-2001

Cerkev stoji na vrhu razglednega griča severno nad Kovačo vasjo in dolino Kolpe.

Kvasica - Arheološko območje Panjanova njiva

neolitik, bakrena doba

Arheološko območje obsega njive vzhodno od ceste Črnomelj - Vinica, nad Kvasičkim poljem.

Kvasica - Dulnova kašča

prva četrtina 20. stol., 1906

Kašča stoji v sklopu domačije Kvasica 10, v vzhodnem delu vasi Kvasica.

Kvasica - Peričeva kašča

zadnja četrtina 19. stol.

Kašča stoji v sklopu domačije Kvasica 4, v severozahodnem delu vasi Kvasica.

Kvasica - Spomenik NOB

tretja četrtina 20. stol., 1959, druga svetovna vojna

Spomenik stoji južno od vasi Kvasica, na levi strani ceste Črnomelj-Vinica.

Lokve pri Črnomlju - Arheološko najdišče Vražji kamen

prazgodovina

Gomila je na gozdnem robu ob cesti Stranska vas pri Semiču-Črnomelj.

Lokve pri Črnomlju - Spomenik NOB

tretja četrtina 20. stol., 1952, druga svetovna vojna

Spomenik stoji vzhodno od vasi Lokve, na mestu, kjer je bil od jeseni 1944 do aprila 1945 sedež glavnega štaba NOV in POS, imenovan tudi Baza 100.

Mali Nerajec - Arheološko najdišče Gradinje

bakrena doba, rimska doba

Arheološko najdišče je na pogozdenem grebenu med izvirom Lahinje in cesto Črnomelj - Vinica.

Marindol - Opuščeno pravoslavno pokopališče Grabrovača

sredina 16. stol., 1548

Pokopališče (pravokoten plato velikosti 30 x 30 m, ki je od okolice ločen z 0,5 – 1 m jarkom) leži sredi opuščenih steljnikov, na razpotju poti, ki vodijo v Miliče, Paunoviče in Marindol.

Marindol - Steljniki

Steljniki so bili v gričevnatem jugovzhodnem koncu Bele krajine, ob lokalni cesti med Marindolom in Preloko.

Mavrlen - Križmaničeva zidanica

sredina 19. stol.

Zidanica stoji južno od gasilskega doma, v osrednjem delu razloženega naselja Mavrlen.

Mihelja vas - Prazgodovinska in rimskodobna naselbina

prazgodovina, rimska doba

Arheološko najdišče obsega njive južno in severovzhodno od vasi.

Miliči - Cerkev sv. Petra in Pavla

prva četrtina 20. stol., 1912

Cerkev stoji na vzpetini nad zahodnim robom vasi Miliči.

Močile - Kovačnica

zadnja četrtina 19. stol., zadnja četrtina 20. stol.

Močile 1. Kovačnica stoji na desni strani ceste, tik pred vhodom v Stari trg iz smeri Vinica.

Močile - Majharjeva domačija

sredina 19. stol., 1842, 1867

Močile 5. Domačija stoji ob cesti, v jedru vasi Močile.

Naklo v Beli krajini - Cerkev sv. Jakoba

druga polovica 15. stol., sredina 19. stol., 1834

Cerkev stoji na vaškem pokopališču, obdanim s kamnitim zidom.

Nova Lipa - Arheološko najdišče Velike njive

rimska doba

Arheološko najdišče leži na njivah vzhodno od vasi Nova Lipa in severno od vasi Drežnik

Nova Lipa - Cerkev sv. Duha

17. stol.

Cerkev stoji na južnem robu vasi Nova Lipa.

Obrh pri Dragatušu - Cerkev sv. Lovrenca

14. stol., 17. stol.

Cerkev, obdana s pokopališčem, stoji v zahodnem delu naselja.

Obrh pri Dragatušu - Lokacija cerkve sv. Petra

druga četrtina 16. stol., 1526, zadnja četrtina 18. stol., 1780

Cerkev je bila zgrajena na hribu Pusti Peter, zahodno od jedra naselja Obrh.

Obrh pri Dragatušu - Vidovševa kašča

druga četrtina 19. stol., prva četrtina 21. stol.

Kašča stoji v sklopu domačije Obrh pri Dragatušu 31, v južnem delu vasi.

Ogulin - Arheološko najdišče Ganglov vrt

rimska doba

Arheološko najdišče obsega zahodni del vasi Ogulin, med cestama Ogulin-Vinica in Ogulin-Perudina.

Ogulin - Arheološko območje

železna doba, rimska doba

Arheološko območje obsega južno pobočje in vznožje Šlemin ter severni del vasi Ogulin.

Ogulin - Medvedova hiša

druga četrtina 19. stol., 1840

Ogulin 5. Hiša stoji ob vaškem križišču, v osrednjem delu vasi Ogulin.

Ogulin - Slopno znamenje

tretja četrtina 18. stol., 1766

Znamenje stoji na samem, ob cestnem odseku Perudina-Vinica, severno od vasi Ogulin.

Otovec - Arheološko območje Pri sadežih

prazgodovina, rimska doba

Arheološko območje leži severno od vasi Talčji Vrh in južno od vasi Otovec, delno na lokaciji nekdanjega vojaškega skladišča in zahodno od njega.

Otovec - Cerkev sv. Jerneja

druga četrtina 14. stol., 1334, sredina 18. stol., prva polovica 19. stol.

Cerkev stoji na pokopališču sredi travnikov in polj severovzhodno od vasi Otovec.

Otovec - Železniški viadukt

prva četrtina 20. stol., 1912-1914, druga četrtina 20. stol., 1943, 1946

Železniški most preči dolino vzhodno od naselja Otovec.

Ovčjak - Opuščena kočevarska vas

17. stol., druga četrtina 20. stol., 1942, druga svetovna vojna

Ruševine vasi ležijo na hribu vzhodno od Slabe gorice, ob cesti Mavrlen-Topli vrh-Koprivnik.

Petrova vas - Cerkev sv. Janeza Krstnika

druga četrtina 16. stol., 1526, 18. stol., 19. stol.

Cerkev stoji na pokopališčču sredi travnikov in polj jugovzhodno od Petrove vasi.

Petrova vas - Šolarjev toplar

zadnja četrtina 19. stol., 1899, zadnja četrtina 20. stol., 1999

Kozolec stoji v južnem delu vasi, vzporedno z železnico in lokalno cesto.

Pobrežje pri Adlešičih - Grad Pobrežje

16. stol., 1547, 1557, prelom 17. stol. in 18. stol., 1697, druga četrtina 20. stol.

Razvaline nekdanjega obsežnega utrdbenega sistema z naseljem stojijo na strmih pečinah nad reko Kolpo nedaleč od Adlešičev.

Pobrežje pri Adlešičih - Mlin in žaga

druga polovica 17. stol., zadnja četrtina 19. stol., sredina 20. stol., 1942, 1957, 1965

Mlin in žaga stojita na levem bregu reke Kolpe, pod obzidjem gradu Pobrežje.

Podklanec - Arheološko najdišče Polje

bakrena doba, rimska doba

Arheološko najdišče je na poljih južno in jugovzhodno od vasi Podklanec, na prvi terasi nad reko Kolpo.

Podklanec - Cerkev sv. Jožefa

druga četrtina 16. stol., 1526, 17. stol., prelom 17. stol. in 18. stol.

Cerkev stoji na severnem robu vasi Podklanec, ki leži severno nad reko Kolpo.

Podklanec pri Vinici - Rimskodobno grobišče Mekote

rimska doba

Rimskodobno grobišče leži na zakraseli planoti severovzhodno od vasi Podklanec.

Prelesje - Madroničev mlin z žago

prva polovica 19. stol., prva četrtina 20. stol.

Mlin z žago stoji v sklopu domačije Prelesje 10, ob reki Kolpi, zahodno od vasi.

Prelesje - Zidanica na domačiji Prelesje 8

sredina 19. stol.

Prelesje 6. Zidanica stoji tik ob cesti ob severnem vstopu v vas in je sestavni del bližnje domačije Prelesje 8.

Preloka - Arheološko najdišče sv. Trojica

pozna bronasta doba

Najdišče leži na terasastem griču s cerkvijo sv. Trojice, vzhodno od vasi Preloka.

Preloka - Cerkev sv. Trojice

druga četrtina 14. stol., 1334, sredina 19. stol.

Cerkev stoji na pokopališču, obdanem s kamnitim zidcem, na razglednem hribu Krtinjek, zahodno od naselja Preloka.

Preloka - Jurkova zidanica

druga polovica 19. stol.

Zidanica stoji južno od cerkve sv. Trojice, na pobočju razglednega hriba Krtinjek, vzhodno od vasi.

Preloka - Kapelica

prva četrtina 20. stol., 1920

Kapelica stoji na Burnicah, ob poti na obrobju severovzhodnega dela vasi Preloka.

Preloka - Mlin v Vidinah

prva četrtina 19. stol.

Mlin stoji na ozki terasi ob reki Kolpi, pod zaselkom Vidine, jugovzhodno od vasi.

Preloka - Partizanski grob

druga četrtina 20. stol., druga svetovna vojna

Grob leži na jugovzhodnem robu pokopališča v Preloki.

Preloka - Šola

tretja četrtina 19. stol., 1858-1866, druga četrtina 20. stol., 1925-1926

Preloka 28. Šola stoji nad vzhodnim delom naselja, v neposredni bližini cerkvenega areala (župnijske cerkve s pokopališčem in župniščem).

Pribinci - Lokacija cerkve na Cerkvini

bakrena doba, visoki srednji vek

Cerkev je stala na zemljenem hribčku z ledinskim imenom Cerkvina na zahodnem robu vasi Pribinci.

Pusti Gradec - Arheološko najdišče Draga

neolitik, bakrena doba, starejša železna doba

Arheološko najdišče je na širšem območju vasi Pusti Gradec.

Pusti Gradec - Arheološko najdišče Okljuk

bakrena doba, bronasta doba, železna doba, rimska doba, zadnja četrtina 16. stol., 1597

Arheološko najdišče obsega okljuk in strugo reke Lahinje.

Pusti Gradec - Cerkev Vseh svetnikov

druga četrtina 17. stol., 1638

Cerkev stoji na pokopališču, obdanem s kamnitim zidcem, v območju nekdanjega dvorca, na najvišjem delu polotoka v okljuku reke Lahinje pri Pustem Gradcu.

Pusti Gradec - Leseni most

20. stol., prva četrtina 21. stol.

Most premošča Lahinjo južno od Klepčevega mlina v Pustem Gradcu.

Pusti Gradec - Žaga in mlin

prelom 19. stol. in 20. stol., 1914

Mlin in žaga stojita na severozahodni strani okljuka, ki ga na robu vasi Pusti Gradac oblikuje reka Lahinja, blizu cerkve Vseh svetnikov.

Rodine v Beli krajini - Cerkev Marije Pomagaj

zadnja četrtina 17. stol.

Cerkev stoji na koncu vasi Rodine, razpotegnjene ob stari cesti, ki vodi iz Bele krajine proti kočevarski Planini.

Rožanec - Antični mitrej

zgodnja rimska doba

Relief je vsekan v vertikalno kamnito steno opuščenega antičnega kamnoloma v dolinici Judovje nad železniško progo nad zahodnim robom vasi Rožanec pod cerkvijo sv. Jurija.

Rožanec - Arheološko najdišče Stobe

pozna rimska doba, pozni srednji vek, 16. stol., 17. stol., 18. stol.

Arheološko najdišče z Jamo Stobe je v neposredni bližini regionalne ceste Črmošnjice-Črnomelj, pri odcepu za Rožanec.

Rožanec - Cerkev sv. Jurija

13. stol., prva polovica 17. stol.

Cerkev stoji na pokopališču, obdanem s kamnitim obzidjem, na gozdni jasi nad antičnim mitrejem, zahodno od vasi Rožanec.

Rožanec - Prazgodovinska in rimskodobna naselbina

prazgodovina, rimska doba

Arheološko najdišče leži v vzhodnem delu Petrove vasi in na obdelovalnih površinah severno od Rožanca.

Rožič Vrh - Kapela sv. Roka

tretja četrtina 19. stol., 1855

Kapela stoji ob križišču sredi vasi Rožič Vrh.

Sečje selo - Arheološko najdišče Učakovske stene

železna doba

Arheološko najdišče leži pod Učakovskimi stenami, ki se dvigajo desno nad cesto Vinica - Učakovci.

Sečje selo - Arheološko najdišče Veliki zjot

bakrena doba, bronasta doba

Vhod v spodmol se odpira v steni nad dolino reke Kolpe pri Vinici.

Sela pri Otovcu - Arheološko najdišče Sv. Jernej

rimska doba

Arheološko najdišče se razteza severno od vasi Otovec, na območju okoli cerkve sv. Jerneja.

Sela pri Otovcu - Hiša Sela pri Otovcu 3

druga četrtina 19. stol., 1833, prva četrtina 20. stol., 1911, prva četrtina 21. stol.

Sela pri Otovcu 3. Hiša stoji ob cesti, v jedru vasi Sela pri Otovcu.

Sinji Vrh - Cerkev sv. Janeza Evangelista

17. stol., 1658, prva četrtina 19. stol., 1822-1823

Cerkev stoji v križišču cest sredi naselja Sinji Vrh, ob cesti Vinica-Stari trg.

Sinji Vrh - Cerkev sv. Janeza Krstnika

prva polovica 19. stol., prva četrtina 20. stol., 1902-1903

Cerkev stoji na pokopališču na robu steljnikov jugozahodno nad naseljem Sinji Vrh.

Sinji Vrh - Hiša Sinji Vrh 30

druga četrtina 19. stol., 1844, druga polovica 20. stol., 1972

Sinji Vrh 30. Hiša stoji vzporedno z glavno cesto na vzhodnem vstopu v vas.

Sinji Vrh - Švegljeva zidanica

druga četrtina 19. stol., prva četrtina 21. stol.

Zidanica stoji ob stari cesti Stari trg ob Kolpi - Vinica, vzhodno od vasi Sinji Vrh.

Šipek - Arheološko najdišče Jankovičeva njiva

prazgodovina, rimska doba

Arheološko najdišče je na terasi med jugozahodnim robom vasi Šipek in stezo, ki vodi proti Pustemu Gradcu, ter reko Lahinjo.

Sodevci - Dolina Kolpe

Dolina Kolpe obsega območje ob reki Kolpi pod Starim trgom, od Dola do Dolenjih Radencev.

Špeharji - Cerkev sv. Trojice

17. stol.

Cerkev stoji na pokopališču na vzhodnem robu vasi Špeharji.

Srednji Radenci - Cerkev sv. Marije Magdalene

17. stol., 1667, druga polovica 19. stol., 1882

Cerkev stoji na pokopališču, obdanem s kamnitim zidcem, med Gorenjimi in Srednjimi Radenci, ob cesti proti Dolenjim Radencem.

Srednji Radenci - Grob Zdravka Madroniča

sredina 20. stol., druga svetovna vojna

Grob leži v zahodnem delu pokopališča pri cerkvi Marije Magdalene v Srednjih Radencih.

Srednji Radenci - Hiša Srednji Radenci 12

druga četrtina 19. stol., 1833

Srednji Radenci 12. Hiša stoji v jedru vasi.

Srednji Radenci - Muvrnova domačija

sredina 19. stol., 1850

Srednji Radenci 3. Domačija stoji ob križišču, v južnem delu vasi Srednji Radenci.

Srednji Radenci - Štrbenčeva skednja in sušilnica

sredina 19. stol., zadnja četrtina 19. stol.

Gospodarski objekti v južnem delu naselja Srednji Radenci so bili del domačije Srednji Radenci 1.

Stari trg ob Kolpi - Cerkev sv. Andreja

17. stol., prelom 20. stol. in 21. stol., 2000

Cerkev stoji na severnem robu vasi, ob cesti iz Starega trga proti Deskovi vasi, za tovarno Komet.

Stari trg ob Kolpi - Cerkev sv. Jožefa

sredina 13. stol., 1248, druga četrtina 17. stol., 1632, druga četrtina 18. stol., 1740

Cerkev s pokopališčem stoji na južnem robu naselja Stari trg ob Kolpi, nad dolino Kolpe.

Stari trg ob Kolpi - Hiša Stari trg 32

prva polovica 19. stol., 1832

Stari trg 32. Hiša stoji v severovzhodnem delu vasi, vzporedno z lokalno cesto Močile - Stari trg ob Kolpi.

Stari trg ob Kolpi - Hiša Stari trg ob Kolpi 16

prva četrtina 19. stol., tretja četrtina 20. stol., druga svetovna vojna

Stari trg ob Kolpi 16. Hiša stoji ob glavni ulici v jedru naselja Stari trg ob Kolpi.

Stari trg ob Kolpi - Izvir Peč

zadnja četrtina 19. stol., 1877

Vodni vir je na pobočju vzhodno pod naseljem Stari trg ob Kolpi.

Stari trg ob Kolpi - Metina kašča

prelom 18. stol. in 19. stol., 1800

Kašča stoji v neposredni bližini hiše Stari trg ob Kolpi 33.

Stari trg ob Kolpi - Pomembnejši grobovi na pokopališču

prva polovica 20. stol., druga svetovna vojna

Grobovi so razporejeni po celotnem pokopališču, ki leži ob župnjiski cerkvi sv. Jožefa.

Stari trg ob Kolpi - Trško naselje

prelom 14. stol. in 15. stol., 1377, 1421, sredina 19. stol., sredina 20. stol.

Stari trg ob Kolpi leži v Poljanski dolini, na pomolu nad reko Kolpo.

Stražnji Vrh - Arheološko najdišče Sv. Križ

pozna bronasta doba, druga polovica 15. stol., prva polovica 16. stol.

Arheološko najdišče obsega vrh hriba Sv. Križ, zahodno od vasi Stražnji Vrh.

Stražnji Vrh - Cerkev sv. Nikolaja

13. stol., prva četrtina 18. stol.

Cerkev stoji med vinogradi ob stari cesti iz Črnomlja proti Kočevju.

Tanča Gora - Batalov skedenj

sredina 19. stol., sredina 20. stol.

Skedenj stoji ob cesti v vzhodnem delu vasi, v sklopu domačije Tanča Gora 5.

Tanča Gora - Cerkev sv. Ane

prva četrtina 19. stol., 1805

Cerkev stoji na gozdni jasi nad cesto, ki vodi iz Doblič proti Staremu trgu.

Tanča Gora - Cerkev sv. Tomaža

pozni srednji vek, druga četrtina 16. stol., 1526, sredina 19. stol., 1850

Cerkev stoji na pokopališču, na vrhu z gozdom poraslega hriba severozahodno nad vasjo Tanča Gora.

Tanča Gora - Miklavova domačija

tretja četrtina 19. stol., 1871

Tanča Gora 7. Domačija stoji v severovzhodnem delu vasi.

Tanča Gora - Štajerjeva domačija

prva četrtina 19. stol., tretja četrtina 19. stol., sredina 20. stol., zadnja četrtina 20. stol.

Tanča Gora 28. Domačija stoji v zahodnem delu vasi Tanča Gora.

Tanča Gora - Štrkov skedenj

tretja četrtina 19. stol.

Skedenj stoji v sklopu domačije Tanča Gora 16, v južnem delu vasi.

Tanča Gora - Šuštarjeva kašča

zadnja četrtina 19. stol., 1887

Kašča stoji v sklopu domačije Tanča Gora 30, v zahodnem delu vasi.

Tanča Gora - Vaška zidanica

druga četrtina 19. stol.

Kašča stoji ob cesti, v središču vasi Tanča Gora.

Topli Vrh pri Bistrici - Opuščena kočevarska vas

sredina 18. stol., 1770, druga četrtina 20. stol., 1942, druga svetovna vojna

Ruševine ležijo na visoki prisojni terasi v bregoviti legi ob cesti Mavrlen-Koprivnik.

Tribuče - Arheološko najdišče Mravinčev vrt

rimska doba

Arheološko najdišče leži v zaselku Vlaščansko selo, južno ob cerkvi sv. Janeza Krstnika.

Tribuče - Arheološko najdišče Vipavčeva hiša

rimska doba

Arheološko najdišče je na vzhodnem robu zaselka Vlaščansko selo, v okolici hiše Tribuče 43.

Tribuče - Cerkev sv. Janeza Krstnika

druga polovica 18. stol.

Cerkev stoji na pokopališču v zaselku Vlaščansko selo, na vzpetini vzhodno od vasi Tribuče.

Tribuče - Gasilski dom

druga četrtina 20. stol., 1928

Gasilski dom stoji v Tribučah ob križišču, v zaselku Dolenjsko selo.

Tribuče - Hiša Tribuče 11

druga polovica 19. stol.

Tribuče 11. Hiša stoji v zaselku Dolenjsko selo, južno od starega gasilskega doma v Tribučah.

Tribuče - Hiša Tribuče 34

zadnja četrtina 19. stol.

Tribuče 34. Hiša stoji ob cesti, pri gasilskem domu, severno od cerkve sv. Janeza Krstnika.

Tribuče - Izvir Rijan

druga polovica 19. stol., 1879

Izvir je severno od cerkve sv. Janeza Krstnika in zahodno od gasilskega doma.

Tribuče - Kovačnica pri hiši Tribuče 16

druga četrtina 20. stol., 1930

Kovačnica stoji pri hiši Tribuče 16, v zaselku Dolenjsko selo.

Tribuče - Vaški kal

prva polovica 20. stol., tretja četrtina 20. stol., 1954

Kal je na zahodnem robu zaselka Šikonijsko selo.

Tušev Dol - Cerkev sv. Marije Magdalene

druga četrtina 16. stol., 1526, druga polovica 18. stol.

Cerkev stoji v severnem delu naselja Tušev Dol.

Učakovci - Kapelica sv. Nikolaja

tretja četrtina 19. stol., 1874

Kapelica stoji ob cesti Vinica - Učakovci, pri odcepu k žagi.

Učakovci - Kapelica Žalostne Matere božje

druga polovica 19. stol.

Kapelica stoji ob križišču poti na severovzhodnem robu vasi, ob cesti Učakovci-Vinica, v bližini litoželeznega znamenja.

Učakovci - Prokšljev mlin

druga četrtina 19. stol., 1828

Mlin stoji ob reki Kolpi, v sklopu domačije Učakovci 1, severovzhodno od vasi.

Učakovci - Razvaline Papovega mlina

prva četrtina 19. stol.

Razvaline nekdanjega mlina stojijo na terasi ob reki Kolpi, v jugovzhodnem delu vasi.

Učakovci - Znamenje

zadnja četrtina 19. stol., 1885

Znamenje stoji ob križišču severovzhodno pod vasjo, ob cesti Učakovci-Vinica, v bližini kapelice Žalostne Matere božje.

Velika Lahinja - Kašča pri hiši Velika Lahinja 9

prelom 19. stol. in 20. stol.

Kašča stoji nasproti hiše Velika Lahinja 9, ob križišču, v južnem delu vasi Velika Lahinja.

Velika Plešivica - Cerkev sv. Marije Magdalene

druga četrtina 16. stol., 1526, druga četrtina 19. stol., 1846

Cerkev stoji na vrhu vinorodnega in razglednega hriba Velika Plešivica nad vasjo Dolenjci. V njeni bližini je TV oddajnik.

Velika sela pri Adlešičih - Vodenica

sredina 19. stol., zadnja četrtina 20. stol., prva četrtina 21. stol., 2010

Vodenica je v vrtači med naseljema Velika in Mala sela in hribom Izgornik.

Veliki Nerajec - Arheološko najdišče Brezjece

starejša železna doba, rimska doba

Arheološko najdišče je na nekoliko dvignjenem prostoru med vasema Pusti Gradec in Veliki Nerajec, na robu enega od okljukov reke Lahinje.

Veliki Nerajec - Arheološko najdišče Ušivec

rimska doba, srednji vek

Arheološko najdišče je zahodno od vasi Pusti Gradec, na hribu Ušivec, severno od ceste Dragatuš-Pusti Gradec.

Veliki Nerajec - Lokacija cerkve sv. Ane

druga četrtina 16. stol., 1526, tretja četrtina 19. stol., 1859

Cerkev je stala na manjšem platoju na vzhodnem robu Velikega Nerajca.

Veliki Nerajec - Vaško jedro

19. stol., prva četrtina 20. stol.

Vaško jedro leži na manjši vzpetini vzhodno nad cesto Črnomelj-Vinica, jugovzhodno od Dragatuša.

Vinica - Arheološko najdišče Ob gradu

zadnja četrtina 11. stol., 1082, 15. stol., 16. stol.

Območje nekdanjega utrjenega naselja leži na nekoliko dvignjeni uravnavi nad levim bregom Kolpe in predstavlja jugovzhodni del današnje Vinice.

Vinica - Benetičev mlin

druga polovica 18. stol., tretja četrtina 20. stol., 1970

Mlin stoji na levem bregu reke Kolpe, v sklopu Benetičeve domačije, Vinica 17, jugovzhodno od Vinice.

Vinica - Cerkev Matere božje na Žežlju

sredina 17. stol., 18. stol., zadnja četrtina 19. stol.

Cerkev stoji na vrhu z gozdom poraslega razglednega hriba, na 334 m visokem vrhu Viniške gore, severovzhodno nad Vinico. Pot do nje vodi iz vasi Podklanec.

Vinica - Cerkev Najdenja sv. Križa

srednji vek, prva četrtina 16. stol., prva polovica 17. stol.

Cerkev stoji na pokopališču na severozahodnem robu naselja Vinica, ob glavni cesti Vinica-Črnomelj.

Vinica - Grad

zadnja četrtina 11. stol., 1082, 15. stol., 1476, 16. stol., 1556, druga polovica 19. stol., prva četrtina 21. stol., 2015-2017

Vinica 15. Grad stoji na strmi terasi nad reko Kolpo, na južnem robu naselja Vinica.

Vinica - Spomenik NOB

tretja četrtina 20. stol., 1957, druga svetovna vojna

Spomenik stoji v križišču sredi vasi Vinica.

Vinica - Spomenik Viniški republiki

zadnja četrtina 20. stol., 1979

Spomenik stoji v osrednjem, trškem delu naselja, nasproti odcepa proti Sinjemu Vrhu.

Vinica - Spominska hiša Otona Župančiča

zadnja četrtina 19. stol., 1888, sredina 20. stol., 1951

Vinica 9. Hiša stoji v središču Vinice, na levi strani magistralne ceste v smeri proti Hrvaški.

Vinica - Ulični niz

sredina 19. stol., prva polovica 20. stol., sredina 20. stol.

Ulični niz se nahaja ob glavni cesti, v osrednjem delu vasi.

Vojna vas - Arheološko najdišče Gadež

prazgodovina

Gomila je na gozdnem robu ob vzhodnem delu parkirišča črnomaljskega pokopališča v Vojni vasi.

Vojna vas - Cerkev Marijinega rojstva

druga polovica 17. stol.

Cerkev stoji na črnomaljskem mestnem pokopališču vzhodno od Črnomlja, na vzhodnem robu Vojne vasi.

Vojna vas - Grob Ivana Kromarja

prva četrtina 20. stol., 1922

Grob leži ob severovzhodnem zidu črnomaljskega mestnega pokopališča.

Vranoviči - Plutov skedenj

prelom 19. stol. in 20. stol., 1897

Skedenj stoji pri hiši Vranoviči 16, sredi obcestne vasi Vranoviči.

Vrhovci - Kapelica Žalostne Matere božje

druga četrtina 19. stol., 1836

Kapelica stoji ob cesti, ki vodi iz Adlešičev proti Marindolu.

Vrhovci - Vrtače

Krajina z vrtačami leži na platoju nad reko Kolpo, med Marindolom in Gorenjci.

Vukovci - Vukovški mlin

prva četrtina 19. stol.

Mlin stoji ob reki Kolpi, južno od vasi.

Zagozdac - Čakljeva hiša

prelom 19. stol. in 20. stol.

Zagozdac 8. Hiša stoji v vaškem jedru, jugozahodno od cerkve Blažene Device Marije.

Zagozdac - Cerkev Marijinega vnebovzetja

17. stol., zadnja četrtina 17. stol., 1689, zadnja četrtina 20. stol.

Cerkev stoji na griču vzhodno nad vasjo Zagozdac v Poljanski dolini.

Zagozdac - Domačija Zagozdac 12

19. stol., 1823, 1878, 1889, prva četrtina 21. stol.

Zagozdac 12. Domačija je stala ob cesti, v severnem delu vasi Zagozdec.

Zagozdac - Kal

zadnja četrtina 19. stol., 1881

Kal je urejen jugovzhodno od cerkve Blažene Device Marije.

Zagozdac - Laknerjeva kašča

druga četrtina 19. stol., 1840

Kašča stoji v vzhodnem delu vasi Zagozdac, jugozahodno pod cerkvijo Blažene Device Marije.

Zagozdac - Mežnarjeva hiša

druga polovica 19. stol.

Zagozdac 7. Hiša stoji v jedru vasi Zagozdac, vzporedno s cesto in jugozahodno od cerkve Blažene Device Marije.

Zagozdac - Spomenik NOB Židovec

tretja četrtina 20. stol., 1955, druga svetovna vojna

Spominsko obeležje stoji ob cesti, ki iz Predgrada pelje proti Kočevju, ob odcepu za Podgoro.

Zapudje - Cerkev sv. Petra

18. stol.

Cerkev stoji na pokopališču, sredi košenice, na vrhu z gozdom poraslega hriba severozahodno nad vasjo.

Zapudje - Gradišče Nerajski Cirnik

pozna bronasta doba, starejša železna doba

Gradišče obsega gozdnat hrib Nerajski Cirnik, zahodno od vasi Mali in Veliki Nerajec.

Zapudje - Hribljanova zidanica

sredina 19. stol., 1849, 1862

Zidanica stoji jugovzhodno od vasi. Pripada domačiji Zapudje 9.

Zapudje - Ograjčeva zidanica

sredina 19. stol.

Zidanica stoji juzgovzhodno od vasi Zapudje.

Zapudje - Perotova kašča

prva četrtina 19. stol.

Kašča stoji v južnem delu vasi Zapudje in pripada domačiji Zapudje 17.

Zapudje - Štefinova kašča

tretja četrtina 19. stol., 1874

Kašča stoji na severnem robu vasi in pripada hiši Zapudje 7.

Zapudje - Utrjena višinska naselbina Veliki Kolečaj

pozna rimska doba

Arheološko najdišče obsega vrhova Poljanske gore (Mali in Veliki Kolečaj), jugozahodno od jedra vasi Zapudje.

Zapudje - Vodni zbiralnik Škalva

zadnja četrtina 19. stol., 1885, prva četrtina 21. stol., 2011

Vodni zbiralnik stoji v bližini domačije Zapudje 21, na jugovzhodnem obrobju vasi.

Zilje - Arheološko najdišče Majišče

rimska doba

Arheološko najdišče je na ledini Majišče, pri porušeni Perušičevi hiši, severno od Gornjega Zilja.

Zilje - Cerkev sv. Antona Padovanskega

pozni srednji vek, 18. stol., druga polovica 19. stol., 1888

Cerkev stoji na pokopališču, na razgledni točki sredi travnikov in polj, severno nad Srednjimi Ziljami.

Zilje - Cvetašev mlin

prva polovica 19. stol., prva četrtina 21. stol.

Mlin je ob reki Kolpi, na ozki terasi pod strmim pobočjem, jugozahodno od zaselka Srednje Zilje.

Zilje - Hiša Zilje 19

prva polovica 19. stol.

Zilje 19. Hiša stoji tik ob cesti Vinica-Preloka in je z njo vzporedna s slemenom.

Zilje - Kapelica sv. Družine

prva četrtina 20. stol.

Kapelica stoji v osrednjem delu naselja, ob stanovanjski hiši Zilje 42 in stari, opuščeni cesti Preloka-Vinica.

Zilje - Prazgodovinska gomila Plandišče

starejša železna doba

Gomila leži v gozdu severno od vasi, ob kolovozu proti Adlešičem.

Zorenci - Arheološko najdišče Ileničev vrt

bakrena doba, starejša bronasta doba

Arheološko najdišče obsega okljuk s strugo reke Lahinje, vzhodno ob pozidanem delu vasi Zorenci.

Zorenci - Kašča pri hiši Zorenci 2

tretja četrtina 19. stol., 1854

Kašča stoji ob cesti, pri hiši Zorenci 2.

Žuniči - Domačija Šokčev dvor

prva četrtina 19. stol., sredina 19. stol.

Žuniči 2. Domačija stoji na zahodnem robu vasi Žuniči, ob glavni cesti Marindol-Vinica.

Žuniči - Domačija Žuniči 5

19. stol., 1889

Žuniči 5. Domačija leži na severnem robu vasi Žuniči.

Žuniči - Kapela sv. Nikolaja

prva četrtina 20. stol.

Kapela stoji sredi vasi Žuniči.