Kulturna dediščina v občini Izola

Baredi - Arheološko najdišče Sv. Donat

rimska doba

Arheološko najdišče obsega vzpetino severovzhodno od naselja Baredi.

Cetore - Arheološko najdišče Medljan

rimska doba

Arheološko najdišče obsega njivske površine na pobočju hriba pri Medljanu.

Cetore - Hiša Cetore 25

zadnja četrtina 19. stol., 1888

Hiša je stala v južnem delu gručaste vasi Cetore, na naslovu Cetore 25 (prej Vinica 25).

Cetore - Vas

19. stol., prva polovica 20. stol.

Vas Cetore je na prisojnem pobočju vzhodno pod Malijskim hribom, v Šavrinskem gričevju.

Dobrava nad Izolo - Drevored pinij

druga četrtina 20. stol., 1935

Drevored raste ob glavni cesti Izola-Portorož, od Belvedera nad Izolo do občinske meje pri Strunjanu.

Dobrava nad Izolo - Hotelski kompleks Belvedere

tretja četrtina 20. stol., 1961-1970

Dobrava 1A. Kompleks leži na jugozahodnem robu izolskega naravnega amfiteatra, južno od mesta, na vrhu klifne stene nad morjem, ob cesti Izola - Piran.

Izola - Arheološko najdišče Izola mesto

pozna rimska doba, zgodnji srednji vek

Arheološko najdišče obsega prostor starega mestnega jedra.

Izola - Arheološko najdišče Simonov zaliv

zgodnja rimska doba

Naselbina s pristaniščem leži zahodno od mesta Izola, na dnu zaliva sv. Simon, na obrežju in temenu rta.

Izola - Arheološko najdišče Stari dor

rimska doba

Arheološko najdišče obsega njivske površine v okljuki lokalne ceste Baredi - Gažon, severovzhodno od naselja Baredi.

Izola - Arheološko območje Červinjan

rimska doba

Arheološko območje leži v okolici hiše Livada 35, na njivah južno od nekdanje železniške postaje, v zaselku Červinjan.

Izola - Arheološko območje Poropad

rimska doba

Arheološko območje obsega del Izolskega amfiteatra, jugovzhodno od središča Izole.

Izola - Arheološko območje Viližan

rimska doba

Ob cesti Koper - Izola, vzhodno od mesta pri Rudi.

Izola - Cerkev Marije Alietske

11. stol. (domnevno), tretja četrtina 16. stol., 1553, tretja četrtina 18. stol., 1770-1774

Cerkev stoji na Manziolijevem trgu in se navezuje na nekdanjo občinsko (Podestatovo) palačo.

Izola - Cerkev sv. Dominika

15. stol., zadnja četrtina 19. stol., 1897, zadnja četrtina 20. stol., 1988

Cerkev stoji v vzhodnem strnjenem nizu Kristanovega trga, južnega vhodnega trga v staro mestno jedro Izola.

Izola - Cerkev sv. Janeza Krstnika

sredina 15. stol., 1459, druga polovica 19. stol.

Cerkev stoji rahlo odmaknjena od uličnega niza, na stičišču dveh glavnih ulic, ki s kopne in morske strani peljeta k župnijski cerkvi mesta Izola (Krpanova ulica, Gregorčičeva ulica).

Izola - Cerkev sv. Katarine

prva četrtina 20. stol., 1900

Cerkev stoji sredi starega mestnega jedra Izole v kontradi sv. Katerine, ki je po njej imenovana, ob poti, ki iz glavnega mestnega vhoda pelje proti župnijski cerkvi (Gregorčičeva ulica).

Izola - Cerkev sv. Mavra

prva četrtina 13. stol., 1212 (omemba), 14. stol., druga četrtina 16. stol., 1547, 18. stol., zadnja četrtina 19. stol., 1888

Cerkev stoji v ožjem jedru mesta, na dvignjenem mestu.

Izola - Cerkev sv. Roka

prva polovica 15. stol., sredina 19. stol., 1850, 1855

Cerkev stoji jugozahodno od srednjeveškega mestnega jedra, v bližini glavnega mestnega vodnega vira Fontana fora, na glavni poti Izola - Piran. Po stari cerkvi se območje imenuje kontrada sv. Lovrenca.

Izola - Delavsko naselje

prva četrtina 20. stol., 1910

Naselje leži južno ob mestnem jedru, ob cesti, ki iz Kopra pelje v Izolo.

Izola - Doprsni kip revolucionarja Franca Štoke-Rada

zadnja četrtina 20. stol., 1979, druga svetovna vojna

Kip stoji v starem mestu Izola, na Velikem trgu, v parku pred hotelom Marina.

Izola - Drevored 1. maja

prva polovica 20. stol.

Drevored raste ob poti Drevored 1. maja, ki vodi iz Izole proti Simonovemu zalivu, južno od starega mestnega jedra Izola.

Izola - Drevored pinij med Koprom in Izolo

druga četrtina 20. stol., 1935

Drevored raste v Viližanu, na južni strani glavne ceste, ki ob morju vodi iz Kopra v Izolo.

Izola - Drevored pinij od Viližana do Loreta

druga četrtina 20. stol., 1935, zadnja četrtina 20. stol.

Drevored pinij je ob glavni cesti, ki iz Kopra pelje v Portorož, od Viližana do Loreta.

Izola - Dvojni drevored pri cerkvi sv. Mavra

tretja četrtina 19. stol., 1865

Drevored leži severno in zahodno od izolske župnijske cerkve sv. Mavra sredi izolskega polotoka.

Izola - Hiša Alietova 18

16. stol.

Alietova ulica 18. Hiša stoji v strnjenem nizu nstavb ob stičišču Alietove ulice s Trinkovo ulico; z glavno fasado je orientirana na Alietovo ulico.

Izola - Hiša Alietova 20

prelom 16. stol. in 17. stol. (domnevno)

Alietova ulica 20. hiša je umeščena na stičišču Alietove ulice s Trinkovo ulico. Z glavno ulično fasado je orientirana na Alietovo ulico, ki je ena izmed najstarejših ulic starega mestnega jedra Izole.

Izola - Hiša Alietova ulica 10

prelom 18. stol. in 19. stol. (domnevno)

Alietova ulica 10. Hiša stoji na Alietovi ulici v starem mestnem jedru Izole.

Izola - Hiša Alietova ulica 16

prelom 16. stol. in 17. stol. (domnevno)

Alietova ulica 16. Hiša stoji v severnem strnjenem uličnem nizu, v središču mestnega jedra Izole.

Izola - Hiša Drevored 1. maja 11

druga polovica 19. stol.

Drevored 1. maja 11. Hiša je nekoliko umaknjena od ulice Drevored 1. maja, nekdaj obdana z vrtom.

Izola - Hiša Dvoriščna ulica 1

druga polovica 19. stol. (domnevno)

Dvoriščna ulica 1. Hiša stoji na eni izmed povezovalnih ulic v starem mestnem jedru, ki vodijo do cerkve in Manziolijevega trga.

Izola - Hiša Gortanova ulica 16

druga polovica 19. stol., 1890 (domnevno)

Gortanova ulica 16. Hiša zaključuje Gortanovo ulico in je obrnjena na park Trga padlih.

Izola - Hiša Gramscijeva ulica 4

prelom 18. stol. in 19. stol. (domnevno)

Gramschijeva ulica 4. Stavba stoji v uličnem nizu s pogledom na morje in zaključuje iztek Alietove ulice v Veliki trg, v starem mestnem jedru Izole.

Izola - Hiša Gregorčičeva 55

sredina 18. stol. (domnevno)

Gregorčičeva ulica 55. Hiša stoji v mestnem jedru Izole, na tržni razširitvi Gregorčičeve ulice.

Izola - Hiša Gregorčičeva 59

tretja četrtina 19. stol., 1857

Gregorčičeva ulica 59. Hiša stoji v strnjenem stavbnem nizu Gregorčičeve ulice.

Izola - Hiša Gregorčičeva 74

tretja četrtina 15. stol., 1451, prva polovica 20. stol.

Gregorčičeva ulica 74. Stavba stoji na vogalu ob stičišču Gregorčičeve ulice z Giordanovo ulico.

Izola - Hiša Gregorčičeva ulica 20

prelom 18. stol. in 19. stol. (domnevno)

Gregorčičeva ulica 20. Hiša stoji v strnjenem nizu Gregorčičeve ulice, ene najstarejših ulic starega mesta, ki vodi vse do cerkve sv. Mavra na vrhu hriba, z eno osjo glavne fasade sega v hišo Gregorčičeva ulica 18.

Izola - Hiša Koprska ulica 1

druga polovica 19. stol., 1878 (domnevno), prva četrtina 20. stol. (domnevno)

Koprska ulica 1. Hiša stoji v starem mestnem jedru Izole, na stiku dveh glavnih ulic, ki vodita na Manziolijev trg.

Izola - Hiša Koprska ulica 22

16. stol. (domnevno)

Koprska ulica 22. Stavba stoji v uličnem nizu Koprske ulice v smeri Manziolijevega trga, na vogalu s kratkim odsekom slepe ulice.

Izola - Hiša Koprska ulica 24

16. stol. (domnevno), druga polovica 18. stol.

Koprska ulica 24. Enonadstropna stavba je umeščena v ulični niz Koprske in Dvoriščne ulice.

Izola - Hiša Koprska ulica 25

druga polovica 18. stol. (domnevno)

Koprska ulica 25. Hiša stoji v nizu Koprske ulice tik ob izteku na Manziolijev trg.

Izola - Hiša Koprska ulica 26

16. stol. (domnevno), druga polovica 18. stol.

Koprska ulica 26. Hiša stoji v strnjenem nizu Koprske ulice v smeri proti Manziolijevem trgu.

Izola - Hiša Koprska ulica 30

druga polovica 18. stol. (domnevno)

Koprska ulica 30. Hiša stoji v strnjenem nizu Koprske ulice v smeri Manziolijevega trga.

Izola - Hiša Kraška 2

prva četrtina 20. stol.

Kraška ulica 2. Hiša stoji na obrobju mesta, ob izteku Kraške ulice v Bazovičevo ulico, z glavno fasado orientirano na Kraško ulico.

Izola - Hiša Ljubljanska 41

druga polovica 16. stol., prva polovica 18. stol.

Ljubljanska ulica 41, 41a, Ulica ob stolpu 6a. Hiša stoji v stavbnem nizu Ljubljanske ulice, z glavno fasado orientirana na ulico.

Izola - Hiša Lovisato

pozni srednji vek, 16. stol., prva četrtina 21. stol., 2000

Smrekarjeva ulica 63. Hiša stoji na vogalu Manziolijevega trga in Smrekarjeve ulice, nasproti cerkve Marije Alietske.

Izola - Hiša Manziolijev trg 2

prelom 16. stol. in 17. stol. (domnevno), prva polovica 19. stol.

Manziolijev trg 2 (prej Trg 22. julija). Hiša stoji v osrčju mestnega jedra Izole, v vzhodnem stavbnem nizu Manziolijevega trga.

Izola - Hiša Manziolijev trg 6

prelom 16. stol. in 17. stol. (domnevno)

Manziolijev trg 6. Hiša stoji na vogalu Manziolijevega trga in Alietove ulice, ob cerkvi Marije Alietske.

Izola - Hiša Pittonijeva ulica 6

druga polovica 19. stol. (domnevno)

Pittonijeva ulica 6. Hiša stoji na vogalu Pittonijeve in Postojnske ulice, v bližini mestnega jedra Izole in je z glavno ulično fasado orientirana proti morju.

Izola - Hiša Premrlova 6

prva četrtina 20. stol.

Premrlova ulica 6. Hiša stoji v vzhodnem delu mestnega jedra Izola, z vrtičkom rahlo odmaknjen od ulične črte ortogonalne pozidave.

Izola - Hiša Skladiščna 2

prva četrtina 20. stol., 1924

Skladiščna ulica 2. Hiša stoji v mestnem jedru, na južnem delu glavnega Velikega trga, ob Mandraču.

Izola - Hiša Smrekarjeva ulica 38

prelom 16. stol. in 17. stol. (domnevno)

Smrekarjeva ulica 38. Stavba je umeščena v uličnem nizu Smrekarjeve ulice, ki vodi proti Manziolijevem trgu.

Izola - Hiša Smrekarjeva ulica 40

prelom 16. stol. in 17. stol. (domnevno)

Smrekarjeva ulica 40. Hiša stoji v uličnem nizu Smrekarjeve ulice v smeri proti trgu Manzioli.

Izola - Hiša Trg republike 3

prva četrtina 20. stol.

Trg republike 3 (prej Trg 29. novembra 3). Hiša stoji izven historičnega mestnega jedra Izole, med iztekom Pittonijeve ulice in Drevoreda 1. maja na trg; z glavno fasado je orientirana proti vhodu na Kristanov trg.

Izola - Hiša Veliki trg 1

druga polovica 18. stol. (domnevno)

Veliki trg 1. Hiša stoji na začetku uličnega niza tik ob južnem delu mandrača.

Izola - Hiša Veliki trg 4

prelom 18. stol. in 19. stol.

Veliki trg 4. Hiša stoji na Velikem trgu s pogledom na morje in mandrač.

Izola - Hiša Veliki trg 6

prelom 17. stol. in 18. stol. (domnevno)

veliki trg 2. Vogalno umeščena dvonadstropna hiša stoji na stiku Alietove ulice in Velikega trga. Fasade ima orientirane proti morju in trgu.

Izola - Hiša Veliki trg 7

prelom 18. stol. in 19. stol. (domnevno)

Veliki trg 7. Hiša stoji v severovzhodnem stavbnem nizu Velikega trga in zaključuje iztek Alietove ulice v Veliki trg, v starem mestnem jedru Izole.

Izola - Hiša Verdijeva 2

13. stol., druga četrtina 16. stol., 1531, 18. stol., 1736, druga polovica 19. stol.

Verdijeva ulica 2. Hiša stoji v južnem strnjenem stavbnem uličnem nizu.

Izola - Hiša Zanon

tretja četrtina 18. stol., 1772

Krpanova ulica 5. Hiša stoji v strnjenem uličnem nizu.

Izola - Kulturna krajina Izolski amfiteater

Območje leži med cesto Koper-Piran (južna izolska obvoznica) in griči, ki se v loku razstezajo od hriba sv. Marka do naselij Šared in Baredi, jugovzhodno nad mestom Izola in vzhodno nad Jagodjem.

Izola - Lokacija škvera

druga polovica 20. stol.

Škver je bil med današnjo Srednjo gostinsko in turistično šolo ter izolsko marino.

Izola - Manziolijeva hiša

tretja četrtina 15. stol., 1470, prva četrtina 21. stol., 2000

Manziolijev trg 5 (prej Trg 22. julija). Hiša stoji v nizu tržnega plašča nasproti cerkve Marije Alietske, v jedru mesta.

Izola - Mestno jedro

9. stol., 10. stol., prva četrtina 13. stol., 1212, 14. stol., 16. stol., 18. stol., 19. stol.

Staro mestno jedro Izole je na severozahodni istrski obali med Koprom in Piranom, na nekdanjem otoku v Tržaškem zalivu.

Izola - Mladinsko okrevališče

prva četrtina 20. stol., 1923

Levstikova ulica 1. Stavba stoji na severnem delu izolskega polotoka, med župnijsko cerkvijo in morsko obalo.

Izola - Palača Besenghi degli Ughi

zadnja četrtina 18. stol., 1775-1781

Gregorčičeva ulica 76. Palača stoji ob razširitvi Gregorčičeve ulice, vogalno ob stišišču Gregorčičeve in Giordanove ulice.

Izola - Palača Smrekarjeva 50

srednji vek, druga polovica 18. stol., prva četrtina 21. stol., 2000

Smrekarjeva ulica 50. Vogalna palača stoji v stavbnem nizu ob izteku Prečne ulice v Smrekarjevo ulico; z glavno fasado je orientirana na Smrekarjevo ulico.

Izola - Palača Smrekarjeva 51

15. stol., zadnja četrtina 19. stol.

Smrekarjeva ulica 51. Palača zaključuje stavbni niz nasproti izteka Prečne ulice v Smrekarjevo ulico; z glavno fasado je orientirana na Smrekarjevo ulico.

Izola - Palača Verdijeva 1

sredina 13. stol., 1253 (omemba), 16. stol., prva četrtina 17. stol., druga četrtina 20. stol.

Verdijeva ulica 1. Stavba, vezana s cerkvijo Marije Alietske, stoji kot povezovalni element med dvema trgoma, s pročeljem je obrnjena na Veliki trg.

Izola - Park Arrigoni

druga četrtina 20. stol., 1930

Park je severno ob cesti Izola - Simonov zaliv, zahodno od bivše tovarne Arrigoni (Droga).

Izola - Park ob Drevoredu 1. maja

prva četrtina 20. stol., 1923

Park leži med Drevoredom 1. maja, Gorkijevo in Volaričevo ulico, jugozahodno od starega mestnega jedra.

Izola - Park Punta

sredina 20. stol.

Park je urejen na severozahodnem delu izolskega polotoka, ob Petelinjem rtu.

Izola - Park Trga padlih za svobodo

prva četrtina 20. stol.

Park leži v jugovzhodnem delu mestnega jedra Izole.

Izola - Pokopališče

zadnja četrtina 19. stol., 1883, 1886

Pokopališče leži vzhodno od srednjeveškega jedra Izole, ob glavni prometni povezavi proti Kopru.

Izola - Rižanski vodovod

druga četrtina 20. stol., 1932-1935

Cevovod s podpornim zidom poteka levo ob glavni cesti Koper-Izola, začne se v občini Koper in se nadaljuje ob obali do konca avtokampa pri semaforiziranem križišču.

Izola - Spodnji vodni rezervoar Rikorvo

prva četrtina 20. stol., 1907

Vodni rezervoar je južno od mestnega jedra Izola, na desnem bregu potoka Rikorvo, na pobočju Kanole.

Izola - Spomenik padlim borcem NOB

druga četrtina 20. stol., 1946, druga svetovna vojna

Spomenik stoji ob zahodnem izteku Morove ulice.

Izola - Spomenik padlim za svobodo

druga četrtina 20. stol., 1946, druga svetovna vojna

Spomenik stoji na ploščadi sredi parkovno urejenega Trga padlih za svobodo.

Izola - Spominski plošči na Ljudskem domu

druga četrtina 20. stol., 1948, zadnja četrtina 20. stol., 1985

Plošča PCI je pritrjena v osi tik nad vhodnimi vrati stavbe nekdanjega Ljudskega doma, Kristanov trg 1, plošča Ljudskemu domu v dveh delih je levo od nje.

Izola - Stara šola

sredina 12. stol., 1152, tretja četrtina 15. stol., 1473, prelom 19. stol. in 20. stol., 1899

Gregorčičeva ulica 21. Šola stoji v centru historičnega mesta.

Izola - Tovarna Delamaris

zadnja četrtina 19. stol., 1879, prva polovica 20. stol., 1929, 1940

Nekdanja tovarna Delamaris je ob severovzhodni obali izolskega polotoka, v predelu Sv. Peter na Skalah.

Izola - Tovarna Droga

zadnja četrtina 19. stol., 1881, druga četrtina 20. stol., 1936-1938

Tovarna stoji ob cesti Izola - Piran, jugovzhodno od izolske marine.

Izola - Trasa železniške proge Trst-Poreč od Izole do Šaleta

prva četrtina 20. stol., 1902, druga četrtina 20. stol., 1935

Trasa proge poteka od železniške postaje v Izoli do predora Šalet nad Izolo.

Izola - Trasa železniške proge Trst-Poreč od Proveja do Viližana

prva četrtina 20. stol., 1902, druga četrtina 20. stol., 1935

Trasa poteka med morjem in obalno cesto od občinske meje Koper-Izola oz. Proveja do Viližana vzhodno od mesta Izola.

Izola - Trasa železniške proge Trst-Poreč od Šaleta do Strunjana

prva četrtina 20. stol., 1902, druga četrtina 20. stol., 1935

Trasa proge poteka od tunela Šalet nad Izolo do Strunjanske doline.

Izola - Veleposestvo Polje 29

18. stol., 19. stol., prva četrtina 20. stol.

Izola Polje 29. Kolonat stoji SV od vasi pod bolnico.

Izola - Vila Dantejeva 37

prva četrtina 20. stol.

Dantejeva ulica 37. Vila stoji jugozahodno od mestnega jedra, na levi strani ceste Izola-Simonov zaliv.

Izola - Vila Kopališka ulica 12

prva polovica 20. stol., 1900 (domnevno)

Kopališka ulica 12. Vila stoji tik ob morju in promenadi na rtu ob svetilniku, jugozahodno od starega mestnega jedra Izole.

Izola - Vila Kosovelova 22

zadnja četrtina 16. stol., 1576, prva četrtina 19. stol., 1810, 20. stol., 1906, 1980

Kosovelova ulica 22. Vila stoji na vzhodnem delu izolskega polotoka, na robu srednjeveškega mestnega jedra.

Izola - Vila Kraška ulica 18

prva četrtina 20. stol., 1906 (domnevno)

Kraška ulica 18. Vila stoji jugovzhodno od starega mestnega jedra in je z glavno ulično fasado orientirana proti morju.

Izola - Vila Kraška ulica 6

prva polovica 20. stol., 1900 (omemba)

Kraška ulica 6. Vila stoji v nizu vil ob Kraški ulici, ki poteka vzporedno z nekdanjo železniško progo Trst-Poreč.

Izola - Vila Tomažičeva 1

19. stol.

Tomažičeva ulica 1. Vila stoji izven starega mestnega jedra, ob obali v smeri proti Simonovem zalivu, z glavno fasado je orientirana proti morju.

Izola - Vila Tomažičeva 14

prva četrtina 20. stol., 1910

Vila z vrtom stoji v Tomažičevi ulici v Izoli, tik ob obali in ima izhod na morje. Locirana je ob sprehajalni poti, ki povezuje staro mestno jedro s Simonovim zalivom.

Izola - Vila Tomažičeva 15

prva polovica 20. stol., 1929 (domnevno)

Vila jstoji tik ob promenadi iz smeri San Simona proti mestu Izola. Glavna ulična fasada je usmerjena proti morju in promenadi.

Izola - Vila Tomažičeva 2

druga polovica 19. stol.

Tomažičeva ulica 2. Vila stoji izven starega mestnega jedra, ob obali v smeri proti Simonovem zalivu, z glavno fasado je orientirana proti morju.

Izola - Vila Tomažičeva 6

prva polovica 20. stol. (domnevno)

Tomažičeva 6. Vila stoji ob cesti, ki vodi iz starega mestnega jedra proti Simonovem zalivu, zahodno od nekdanje tovarne Arrigoni (Droga), z glavno fasado je orientirana proti morju.

Izola - Vila Tomažičeva ulica 4

prva polovica 20. stol. (domnevno)

Tomažičeva ulica 4. Vila stoji izven starega mestnega jedra, ob obali v smeri proti Simonovem zalivu, z glavno fasado je orientirana proti morju.

Izola - Železniška postaja

prva četrtina 20. stol., 1902

Kraška ulica 1. Nekdanja železniška postaja stoji ob južnem robu starega mestnega jedra, ob nekdanji trasi proge Parenzana.

Izola - Zgornji vodni rezervoar Rikorvo

prva četrtina 20. stol., 1907

Vodni rezervoar stoji južno od mestnega jedra, na desnem bregu potoka Rikorvo, na pobočju Kanole.

Jagodje - Arheološko najdišče Montekalvo

mezolitik, rimska doba

Arheološko najdišče obsega zaobljeno vzpetino z njivskimi površinami.

Jagodje - Cerkev Loretske Matere božje

druga četrtina 17. stol., 1633

Cerkev stoji za zahodnim robom izolskega naravnega amfiteatra, ob stari cesti, ki je iz Izole peljala proti Piranu, na območju, ki se po njej imenuje Loret.

Jagodje - Kulturna krajina Koštrlag

Območje kulturne krajine omejuje na severu trasa opuščene ozkotirne železnice, na vzhodu in zahodu griči Koštrlag in Kažanova in na jugu cesta Šared-Malija-Mala Seva.

Jagodje - Predor pod Šaletom

prva četrtina 20. stol., 1902

Predor poteka pod hribom Lavore in pod obalno cesto Koper - Piran.

Jagodje - Spomenik padlim v NOB in žrtvam fašizma

druga četrtina 20. stol., 1948, zadnja četrtina 20. stol., druga svetovna vojna

Spomenik stoji ob cesti Koper - Portorož, zahodno od naselja.

Jagodje - Trasa rimskodobnega vodovoda v Šaletu

pozna rimska doba

Ostanki vodovoda so bili najdeni ob hudourniku Rikorvo na Šaletu do Simonovega zaliva v Izoli.

Korte - Arheološko najdišče Bocan

zgodnja rimska doba

Arheološko najdišče obsega ledino Bocan.

Korte - Arheološko najdišče Kaštelir pri Čedljah

železna doba, zgodnja rimska doba

Arheološko najdišče leži nad zaselkom Čedlje, na vrhu hriba Kaštelir in terasiranim pobočjem ter na ledinah Zarotovo 1, Lakuča 1, Šolan 1.

Korte - Arheološko najdišče Stara vas pri Medoših

rimska doba, zgodnji srednji vek

Arheološko najdišče obsega njive ob opuščenem zaselku Stara vas.

Korte - Cerkev sv. Antona Puščavnika

srednji vek, druga četrtina 18. stol., 1747, zadnja četrtina 18. stol., 1791

Korte (prej Dvori nad Izolo). Cerkev stoji na mestu starejše cerkve na vrhu grebena sredi razpotegnjene vasi.

Korte - Domačija Stara vas 129

19. stol.

Stara vas 129. Domačija je v majhnem zaselku ob poti, ki vodi od Kort v dolino Drnice.

Korte - Hiša Korte 80

novi vek, 19. stol.

Korte 80 (prej Dvori nad Izolo 80). Samostojno stoječa v jedru vasi, ob glavni vaški ulici.

Korte - Kamniti most na Medljanščici

druga četrtina 20. stol.

Most stoji na poti, ki iz Kort pelje v dolino Drnice, nad potokom Medljanščica na dnu same doline Drnice.

Korte - Kmečki dvorec Korte 97, 98, 99

druga četrtina 18. stol., 1738

Korte 97, 98, 99. Objekt leži ob osrednji komunikaciji na SV koncu vasi.

Korte - Kulturna krajina Cetore-Korte

Območje leži jugovzhodno od Malijskega hriba in severovzhodno od slemenske ceste Cetore-Korte.

Korte - Spomenik padlim v NOB in žrtvam fašizma

druga četrtina 20. stol., 1946, druga svetovna vojna

Spomenik stoji pri Zadružnem domu, Korte 44.

Korte - Stara šola

prva četrtina 20. stol.

Korte 74. Šola stoji v samem jedru naselja Korte.

Korte - Vas

pozni srednji vek, 18. stol., 19. stol., 20. stol.

Vas leži v jugozahodnem delu Šavrinskega gričevja, na ozkem pomolu nad dolino Drnice.

Korte - Zadružni dom

tretja četrtina 20. stol.

Korte 44. Stavba stoji v zaselku Čedlje, zahodno od vaškega jedra.

Malija - Arheološko najdišče Malijski hrib

pozna bronasta doba, železna doba, rimska doba

Kaštelir zavzema območje Malijskega hriba; rimska naselbina leži na njegovem severnem pobočju - na Srdakonu.

Malija - Cerkev Karmelske Matere božje

druga četrtina 20. stol., 1933

Cerkev stoji malo nad cesto, ob vzhodnem robu starega jedra vasi.

Malija - Kmetija Mikac

19. stol.

Jagodje 84. Kmetija stoji na široki terasi severovzhodno od ceste Malija - Mala Seva. Teraso s severovzhoda podpira visoka, iz velikih pravilno klesanih kamnov zgrajena škarpa. Pod njo so tri ciprese.

Malija - Spominsko znamenje žrtvi fašizma

druga četrtina 20. stol., 1948, druga svetovna vojna

Spominsko obeležje stoji tik ob desni strani ceste, ki pelje iz Izole proti Kortam, med vasema Vinica in Malija, 150 m pred hišo Nožed 1.

Malija - Stara šola

prva četrtina 20. stol., 1923

Malija 62. Šola stoji na severovzhodnem robu vasi, na izpostavljeni legi izven strnjenega vaškega jedra.

Malija - Vaško jedro

19. stol.

Jedro vasi Malija je na pobočju Malijske planote, na zelo izpostavljenem mestu, s pogledom na Izolo in Sečoveljske soline.

Šared - Arheološko najdišče Grublje

rimska doba

Arheološko najdišče obsega ledino Grublje pri naselju Šared.

Šared - Cerkev sv. Jakoba

prva četrtina 14. stol., 1323, druga četrtina 18. stol., 1729, 19. stol., prva četrtina 21. stol., 2003

Cerkev stoji na južnem robu izolskega naravnega amfiteatra, vzhodno od vasi Šared. Cerkev nakazuje navezavo med mestom Izolo in njenim zaledjem.

Šared - Spomenik padlim borcem v NOB

druga četrtina 20. stol., 1948, druga svetovna vojna

Spomenik stoji vzhodno od vasi Šared, na s kamnitim opornim zidom utrjenem gričku nasproti cerkvice sv. Jakoba, zahodno od nje.

Šared - Zaselek Grbci

19. stol.

Zaselek leži v zavetrju severovzhodno od Kort, ob cesti Srgaši - Šared.