Kulturna dediščina v občini Kobarid

Avsa - Arheološko najdišče Planina Sleme

mlajši paleolitik, mezolitik

Arheološko najdišče obsega jugovzhodno pobočje Matajurja, to je zamočvirjeno kotlino (konjski pašnik) levo od ceste, ki vodi od zaselka Avsa proti Idrski planini.

Avsa - Domačija Avsa 19

tretja četrtina 19. stol., 1873

Avsa 19. Domačija stoji v zahodnem delu vasi.

Avsa - Razpelo v zaselku Piki

19. stol.

Razpelo stoji na južnem robu zaselka Piki v Avsi na Livškem.

Avsa - Razpelo v zaselku Plohi

prelom 19. stol. in 20. stol., 20. stol.

Razpelo stoji na začetku zaselka Plohi.

Avsa - Studenec Podčelami pri zaselku Plohi

tretja četrtina 19. stol., 1867

Studenec Podčelami je jugovzhodno od zaselka Plohi, na Livškem.

Avsa - Vodni zbiralnik z napajalnim koritom v zaselku Piki

19. stol., 20. stol.

Vodni zbiralnik z napajalnim koritom je v zaselku Piki, južno od vasi Avsa na Livškem, vzhodno pod cesto proti vasi Jevšček.

Borjana - Cerkev Marije Snežne

zadnja četrtina 15. stol.

Cerkev stoji na griču severno nad cesto Borjana - Breginj.

Borjana - Cerkev sv. Katarine

tretja četrtina 19. stol., 1870

Cerkev stoji zahodno nad vasjo Borjana, ob cesti, ki vodi v Breginj.

Borjana - Domačija Borjana 16

19. stol.

Borjana 16. Domačija stoji severno od glavne ceste, v Zgornji Borjani.

Borjana - Domačija Borjana 75

19. stol.

Borjana 75. Domačija stoji v južnem delu vasi Spodnja Borjana.

Borjana - Domačija Borjana 76

druga polovica 19. stol., 1892

Borjana 76. Domačija stoji v južnem delu vasi Spodnja Borjana.

Borjana - Domačija Borjana 91

19. stol., prva četrtina 21. stol., 2021

Borjana 91. Domačija je stala južno ob glavni cesti v Spodnji Borjani.

Borjana - Domačija Pri Dolnem Špularju

18. stol., zadnja četrtina 19. stol., 1896

Borjana 68. Domačija je pod cesto, ki pelje v Breginj, na južnem robuz aselka Zgornja Borjana.

Borjana - Domačija Pri Olcu

19. stol.

Borjana 15a. Domačija je na začetku vasi Borjana, v zaselku Zgornja Borjana.

Borjana - Freska na hiši Borjana 47

zadnja četrtina 19. stol., 1886

Freska krasi nadstropje severne fasade hiše Borjana 47.

Borjana - Hiša Borjana 107

19. stol., prva četrtina 21. stol.

Borjana 107. Hiša je stala v Spodnji Borjani, ob glavni poti proti Podbeli. Stala je v nizu s hišo Borjana 106, ki je bila 2011 porušena.

Borjana - Kapelica

19. stol.

Kapelica stoji ob regionalni cesti med vasema Potoki in Nova Borjana.

Borjana - Zekčev mlin

druga četrtina 20. stol., 1935

Min se nahaja ob potoku Slatenek, na zahodnem robu vasi Borjana in ob cesti proti Podbeli.

Borjana - Znamenje

19. stol., zadnja četrtina 20. stol., 1981

Znamenje stoji v bližini domačije pri Hurjah, Borjana št. 9 in 10, jugovzhodno od vaškega jedra in ob stari poti med Borjano in Kredom.

Breginj - Ambient vaškega središča

zadnja četrtina 11. stol., 1084 (omemba), tretja četrtina 17. stol., 1666, 18. stol., 19. stol.

Ostanek stare Breginjske vasi stoji na desnem bregu potoka Bele, zahodno od novo pozidanega dela vasi.

Breginj - Arheološko območje Na Skalci

srednji vek

Arheološko območje se nahaja na terasastem terenu z velikimi skalnimi bloki, severno od vasi.

Breginj - Cerkev Marije Snežne

pozni srednji vek, prva četrtina 18. stol., 1721, zadnja četrtina 20. stol.

Cerkev stoji severozahodno nad vasjo Breginj.

Breginj - Cerkev sv. Marjete

prva polovica 17. stol., zadnja četrtina 20. stol., 1976, 1984

Cerkev stoji na pobočju Stola severovzhodno nad Breginjem.

Breginj - Cerkev sv. Nikolaja

tretja četrtina 19. stol., 1865

Cerkev stoji na robu naselja, južno pred starim vaškim središčem v Breginju.

Breginj - Kapelica na južnem koncu vasi

19. stol.

Kapelica stoji južno od naselja, ob regionalni cesti, ki pelje v Logje.

Breginj - Kapelica ob stari poti k cerkvi Marije Snežne

druga četrtina 20. stol., 1934

Znamenje stoji ob pešpoti med vasjo Breginj in cerkvijo Marije Snežne.

Breginj - Mejni kamen

prva četrtina 19. stol., 1814, prva četrtina 20. stol., 1914

V naselju Breginj, pri mostu.

Breginj - Mlin ob potoku Bela

19. stol.

Pod vasjo Breginj, ob reki Beli.

Breginj - Znamenje na trgu pri cerkvi

19. stol.

Znamenje stoji na trgu pri cerkvi v Breginju.

Breginj - Znamenje ob stari poti proti Mostu na Nadiži

19. stol.

Znamenje stoji jugozahodno od vaškega jedra, ob stari poti, ki vodi na Most na Nadiži.

Drežnica - Arheološko najdišče Mali Gradec

pozna bronasta doba, starejša železna doba

Arheološko najdišče je na jugozahodnem vznožju Malega Gradca. Depojske najdbe so bile zakopane oz. odložene pod previsno skalno steno.

Drežnica - Arheološko najdišče sv. Jurij

srednji vek

Arheološko najdišče leži na današnjem pokopališču, v jugovzhodnem delu vasi.

Drežnica - Arheološko območje Grad

srednji vek

Arheološko območje obsega nizko vzpetino južno od vasi.

Drežnica - Cerkev Srca Jezusovega

prva polovica 20. stol., 1911-1912, 1942, zadnja četrtina 20. stol., 1986

Cerkev je krajinska dominanta na vzpetini severozahodno nad vasjo Drežnica.

Drežnica - Kapelica

prva polovica 20. stol.

Kapelica stoji jugovzhodno od vasi, ob poti proti vasi Koseč.

Drežnica - Spomenik NOB

tretja četrtina 20. stol., 1965

Spomenik stoji zahodno od vasi, ob cesti proti Kobaridu.

Drežnica - Utrjena naselbina Gradec

pozna rimska doba, zgodnji srednji vek

Naselbina Gradec leži na ledini V Gradcih zahodno od vasi Drežnica, tik nad Koriti v kanjonu hodourniškega potoka Kozjak.

Drežniške Ravne - Cerkev sv. Matije

prva četrtina 16. stol., 1511, tretja četrtina 17. stol., 1671, druga četrtina 19. stol., 1832, 20. stol., 1906, 1997

Cerkev stoji na razglednem robu med Gornjimi in Spodnjimi Ravnami, ob opuščenem vojaškem pokopališču iz prve svetovne vojne.

Drežniške Ravne - Domačija Drežniške Ravne 46 in 47

Drežniške Ravne 46 in 47. Na zahodni strani, izven strnjene vasi, v pobočju nad večjim pomolom in zahodno od izvira studenca. Izredno razgledna lega nad dolino.

Drežniške Ravne - Hiša Drežniške Ravne 22

prva četrtina 20. stol.

Drežniške Ravne 22. Hiša stoji v zahodnem delu vaškega jedra, nad manjšim trgom in severno od potoka.

Drežniške Ravne - Hiša Drežniške Ravne 7

19. stol., 20. stol., 1963

Drežniške Ravne 7. Hiša stoji na pobočju sredi vasi, malo nad cesto, ob notranjem dvorišču in prečno nad hlevom.

Drežniške Ravne - Hiša Drežniške Ravne b.št.

19. stol.

Drežniške Ravne b.št. Hiša stoji na robu vaškega jedra, nad cesto, z notranjo stranjo oblikuje dvorišče domačije Drežniške Ravne 7.

Drežniške Ravne - Hlev nad hišo Drežniške Ravne 23

Ob hiši Drežniške Ravne 23 in 27. Na levem bregu potoka, na zahodni strani vasi.

Drežniške Ravne - Hlev pri hiši Drežniške Ravne 32

Na severovzhodni strani naselja, sredinski objekt domačije Drežniške Ravne 32. Hiša stoji na vzhodni in preužitkarska hiša pred hlevom na zahodni strani, skupaj imajo obliko nesklenjenega ključa.

Drežniške Ravne - Kamniti most na Kozjaku

prva polovica 20. stol.

Most leži v tesni nad koriti potoka Kozjak pod vasjo.

Drežniške Ravne - Naselbina na planini Zapleč

mezolitik, prazgodovina

Visokogorska naselbina obsega območje planšarskega naselja Zapleč nad Drežniškimi Ravnami.

Drežniške Ravne - Naselbina na planini Zaprikraj

mezolitik, prazgodovina

Visokogorska naselbina obsega območje planšarskega naselja Zaprikraj nad Drežniškimi Ravnami.

Drežniške Ravne - Planina Zaprikraj

19. stol., prva četrtina 20. stol., 1918, zadnja četrtina 20. stol., 1991

Planina Zaprikraj leži severovzhodno od Drežniških Raven, na zahodnem pobočju Krnčice in vzhodno od Krasjega vrha.

Drežniške Ravne - Preužitkarska hiša na Z robu zaselka Gornje Ravne

Hiša stoji na zahodnem robu vasi, na severni strani poti. Nima svoje hišne številke.

Drežniške Ravne - Preužitkarska hiša pri hiši Drežniške Ravne 32

Pri hiši Drežniške Ravne 32. Na severovzhodni strani vasi, na zahodni strani domačije, pod hlevom.

Drežniške Ravne - Preužitkarska hiša pri Hiši Drežniške Ravne 40

Pri hiši Drežniške Ravne 40, na vzhodni strani. V strnjenem delu vasi.

Homec pri Breginju - Rimskodobna naselbina Na Mlakah

rimska doba

Naselbina obsega manjšo teraso Na Mlakah (po bližnjem studencu), to je opuščeno njivo severno od zaselka Homec.

Homec pri Breginju - Znamenje

19. stol.

Znamenje stoji na samem, na razpotju stare poti Stanovišče-Homec, zahodno od Stanovišča in severno od Homca.

Idrsko - Cerkev sv. Tomaža

druga polovica 18. stol., 1765, sredina 19. stol., 1861

Cerkev stoji sredi vasi, na desni strani ceste, ki vodi proti Kobaridu.

Idrsko - Hiša Idrsko 14

19. stol.

Idrsko 14. V jedru vasi.

Idrsko - Kamniti most čez reko Idrijo

tretja četrtina 19. stol., 1870

Most stoji nad reko Idrijo, severno od naselja.

Idrsko - Lomanov mlin

tretja četrtina 19. stol., 1872

Lomanov mlin leži na desnem bregu reke Idrije, severno od naselja.

Jevšček - Del vasi

druga četrtina 19. stol., 1839, 20. stol.

Del vasi Jevšček leži južno pod Livkom, tik ob slovensko - italijanski meji.

Jevšček - Domačija pri Cendolu

druga polovica 19. stol., 1868, prva polovica 20. stol., 1911, 1932, prva četrtina 21. stol., 2015

Jevšček 14. Domačija stoji v središču spodnjega dela vasi Jevšček.

Jevšček - Nježna hiša

18. stol., 19. stol., druga polovica 20. stol., prva četrtina 21. stol., 2015

Nježna hiša stoji na domačiji Jevšček 7, v vzhodnem delu vasi Jevšček.

Jezerca - Domačija Jezerca 10

prva četrtina 20. stol.

Jezerca 10. Domačija stoji na gornji, severni strani zaselka. Kašča ali preužitkarska hiša je tik ob stavbi.

Jezerca - Gospodarsko poslopje nasproti hiše Jezerca 5

19. stol., prva četrtina 21. stol.

Poslopje je stalo pri hiši Jezerca 5, v jedru zaselka, na spodnji strani ceste.

Jezerca - Hiša Jezerca 5

prva četrtina 19. stol., prva četrtina 20. stol., 1911

Jezerca 5. Hiša stoji v jedru zaselka, je njegova osnovna dominanta skupaj s hlevom nasproti nje in s sosednjima hišama.

Jezerca - Kapelica sv. Jožefa

20. stol., 1985, prva četrtina 21. stol.

Kapelica stoji južno pod vasjo, na vzhodni strani ceste.

Kobarid - Arheološko najdišče Tonovcov grad

neolitik, bronasta doba, železna doba, pozna rimska doba, zgodnji srednji vek

Arheološko najdišče je vrh osamele vzpetine Stari ali Tonovcov grad nad soškimi koriti severno od Kobarida. Najdišče je s staro potjo povezano z Gradičem v Kobaridu, ker ob Soči nekdaj ni bilo prehoda.

Kobarid - Cerkev Marijinega vnebovzetja

pozni srednji vek, 17. stol., druga četrtina 19. stol., 1832

Cerkev stoji na južni strani Trga golobarskih žrtev, glavnega trga v Kobaridu.

Kobarid - Cerkev sv. Antona Padovanskega

zadnja četrtina 17. stol., 1696, druga četrtina 20. stol., 1938

Na vrhu preurejenega griča - grobnice nad Kobaridom. Cerkev je del kostnice.

Kobarid - Domačija Volaričeva 11

prva četrtina 19. stol.

Volaričeva 11. Domačija leži v nizu, ob poti v Tolmin.

Kobarid - Drevored med Kobaridom in Robičem

druga četrtina 20. stol.

Ob glavni cesti med Kobaridom in Robičem.

Kobarid - Hiša Gregorčičeva 14

prva polovica 19. stol.

Gregorčičeva 14. Hiša stoji na J strani ulice.

Kobarid - Hiša Gregorčičeva 16

19. stol., 20. stol.

Gregorčičeva 16. Stavba stoji na J strani ulice.

Kobarid - Hiša Gregorčičeva 19

19. stol.

Gregorčičeva 19. Hiša stoji na severni strani ulice.

Kobarid - Hiša Gregorčičeva 20

prva četrtina 20. stol., prelom 20. stol. in 21. stol., 2001

Gregorčičeva 20. Hiša stoji na južni strani ceste.

Kobarid - Hiša Gregorčičeva 41

19. stol.

Gregorčičeva 41. Stavba je na S strani ulice.

Kobarid - Hiša Gregorčičeva 43

tretja četrtina 19. stol., 1871

Gregorčičeva 43. Hiša stoji v strnjenem uličnem nizu ob glavni cesti v Bovec.

Kobarid - Hiša Gregorčičeva 51

prelom 18. stol. in 19. stol., 1800

Gregorčičeva 51. Hiša stoji proti koncu uličnega niza ob cesti v Bovec.

Kobarid - Hiša Gregorčičeva 55

prva četrtina 19. stol.

Gregorčičeva 55. Hiša stoji ob cesti na V koncu naselja.

Kobarid - Hiša Gregorčičeva 8

18. stol.

Gregorčičeva 8. Hiša stoji ob glavni ulici v smeri proti Bovcu.

Kobarid - Hiša Gregorčičeva brez številke

19. stol.

Gregorčičeva brez št. Hiša stoji na severni strani ulice med hišama Gregorčičeva 23 in 25.

Kobarid - Hiša Trg svobode 16

18. stol., 19. stol., prva četrtina 21. stol.

Trg svobode 16. Stavba stoji na Z robu osrednjega trga za Gregorčičevim spomenikom.

Kobarid - Hiša Ulica Franca Volariča 4a

prva četrtina 18. stol., 1711, 1723

Ulica Franca Volariča 4. Hiša stoji v bregu nad glavnim trgom.

Kobarid - Italijanska kostnica

druga četrtina 20. stol., 1935-1938, prva svetovna vojna

Na hribu sv. Antona nad Kobaridom, pri cerkvi sv. Antona Padovanskega.

Kobarid - Mašerova hiša

17. stol., zadnja četrtina 20. stol., 1990, druga četrtina 18. stol., 1739, prva svetovna vojna

Gregorčičeva ulica 10, 12. Hiša stoji v strnjenem delu naselja, severovzhodno od cerkve in južno pod gričem s kostnico.

Kobarid - Plano grobišče V Logu-Gradič

železna doba, rimska doba

Grobišče leži na ravnici ob vznožju hriba Gradič, na zahodnem bregu Soče.

Kobarid - Prazgodovinska in rimskodobna naselbina Gradič

železna doba, rimska doba

Najdišče obsega vzpetino Gradič, ki v severovzhodnem kotu zapira Kobariško kotlino in prehode ob Soči navzgor. Na zahodni strani je naselbinsko območje omejeno z nizkim sedlom, s staro potjo na Tonovcov grad.

Kobarid - Spomenik Hrabroslavu Volariču

tretja četrtina 20. stol., 1952

Spomenik stoji v središču mesta, severozahodno od cerkve.

Kobarid - Spomenik NOB

zadnja četrtina 20. stol., 1975, druga svetovna vojna

Spomenik stoji pred vhodom na pokopališče, jugovzhodno od naselja.

Kobarid - Spomenik Simonu Gregorčiču

tretja četrtina 20. stol., 1959

Spomenik stoji sredi naselja, severno od cerkve in ob križišču cest, na nižjem podstavku z napisno ploščo.

Kobarid - Trško jedro

zadnja četrtina 12. stol., 1184, 18. stol.

Na terasi na desnem bregu Soče, ob križišču poti proti Robiču, Tolminu, Bovcu stoji Kobarid.

Kobarid - Znamenje v Šarfovi ulici

19. stol.

Znamenje stoji ob križišču v Šarfovi ulici, severno od hišne številke 11.

Koseč - Arheološko območje Planica

mezolitik, pozna rimska doba

Arheološko območje obsega opuščeno planino Planica, vključno z vrhom in jezercem na sedlu ter leži tik za grebenom Struge odkoder izvira plaz v Koseču.

Koseč - Cerkev sv. Justa

14. stol., zadnja četrtina 15. stol., tretja četrtina 19. stol., 1861

Cerkev stoji jugozahodno pod vasjo Koseč.

Koseč - Domačija Koseč 13

19. stol.

Koseč 13. Domačija stoji sredi predela Vas.

Koseč - Vojaška kapela na Planici

prva četrtina 20. stol., 1915-1917, zadnja četrtina 20. stol., 1996, prva svetovna vojna

Kapela leži nad previsom v bližini lovske koče pod Plečami.

Kred - Arheološko območje Lašče

rimska doba

Arheološko območje leži na položnem terasiranem pobočju na levem bregu Nadiže, zahodno od vasi Kred in južno od vasi Potoki.

Kred - Cerkev sv. Nikolaja

zadnja četrtina 15. stol., 1486, zadnja četrtina 18. stol., 1782, druga četrtina 20. stol., 1927, prva četrtina 21. stol., 2004

Cerkev stoji na zahodnem robu vasi Kred.

Kred - Domačija Kred 54

19. stol.

Kred 54. Domačija stoji na severovzhodnem robu vasi.

Kred - Hiša Kred 29

druga četrtina 17. stol., druga četrtina 19. stol., 1846

Kred 29. Hiša stoji v središču vasi.

Kred - Hiša Kred 50

19. stol., 20. stol.

Kred 50. Hiša stoji na severovzhodnem robu vasi.

Kred - Kapelica

prva četrtina 20. stol. (domnevno)

Kapelica stoji na severozahodnem robu vasi Kred.

Kred - Kapelica Žalostne MB

tretja četrtina 19. stol., 1871

Kapelica stoji na robu jugovzhodnega dela naselja Kred, nasproti igrišča, ob cesti proti Robiču.

Kred - Spomenik NOB

tretja četrtina 20. stol., 1963, druga svetovna vojna

Spomenik stoji v jugovzhodnem delu vasi, ob cesti proti Robiču.

Krn - Arheološko najdišče Gradec

železna doba

Arheološko najdišče leži na kopasti vzpetini Gradec (931 m. n. m. v.) severovzhodno od jedra vasi Krn.

Krn - Arheološko najdišče Planina Leskovca

mlajši paleolitik, mezolitik

Arheološko najdišče obsega izravnavo sredi nekdanjega ledeniškega korita vzhodno pod planino Leskovca. Dve lokaciji (Leskovca 1 in Leskovca 2) kamnitih artefaktov na prostem sta približno 150 m narazen.

Krn - Cerkev sv. Roka

prva četrtina 20. stol., 1902

Sredi vasi Krn.

Krn - Domačija Krn 15

prelom 18. stol. in 19. stol., tretja četrtina 19. stol., 1858, prva četrtina 20. stol., 1924, prelom 20. stol. in 21. stol.

Krn 15. Domačija stoji na skrajnem severovzhodnem robu razložene vasi Krn.

Krn - Domačija Simona Rutarja

19. stol., 1887, tretja četrtina 20. stol., 1951

Krn 17. Domačija leži sredi razložene vasi Krn.

Krn - Napisna plošča na kaverni ob cesti na Krn

prva četrtina 20. stol., 1917, prva svetovna vojna

Ob cesti iz Vrsna do vasi Krn. Ob mostu čez potok Pod bregom, na levem bregu potoka.

Krn - Naselbina na planini Gorenji Pretovč

mezolitik

Naselbina leži na planini Gorenji Pretovč, v bližini novozgrajene lovske koče.

Krn - Naselbina na planini Kašina

mezolitik, visoki srednji vek

Naselbina obsega območje planine Kašina, vse do planine Kuhinja.

Krn - Naselbina Na Sedlu

mezolitik

Naselbina leži severno od vzpetine Špikc, ob poti iz planine Kuhinja na planino Leskovco.

Krn - Naselbina pod planino Zaslap

mezolitik, rimska doba

Naselbina leži na peti nekdanjega plazu, ki tvori ravnico v sicer nagnjenem pobočju; na sredini poti med planinama Slapnik in Zaslap. Prečka jo današnja pot.

Krn - Planina Kašina

zadnja četrtina 19. stol., 1891, 1897, sredina 20. stol., 1927, 1930, 1950, 1951, 1963

Planina Kašina leži severno od vasi Krn in južno pod vrhom Krna.

Krn - Planina Leskovca

19. stol., druga polovica 20. stol.

Planina leži na pobočju nad vasjo Krn.

Krn - Planina Slapnik

tretja četrtina 20. stol., 1956

Planina Slapnik leži severozahodno od vasi Krn in južno pod vrhom Krna.

Krnsko pogorje - Kaverna na Batognici

prva četrtina 20. stol., 1916, prva svetovna vojna

Na JV delu vršne planote Batognice. Vhod v kaverno nad SV steno Batognice.

Krnsko pogorje - Kip alpinskega orla na Krnu

druga četrtina 20. stol., 1928, prva svetovna vojna

Na južnem travnatem pobočju vrha Krna. V vpadnici Gomiščkovega zavetišča, 50 do 70 metrov pod zavetiščem, nekaj metrov s poti na Krn. S poti objekt ni viden.

Krnsko pogorje - Nagrobni križ pod Batogniškim sedlom

prva četrtina 20. stol., prva svetovna vojna

Na melišču vzhodno pod Batogniškim sedlom. Pod označeno planinsko potjo z Batogniškega sedla v Lužnico. Vidno s poti.

Krnsko pogorje - Napisna plošča alpinskega bataljona Valle Stura

prva četrtina 20. stol., 1916, prva svetovna vojna

Plošča je na steni navpičnega betonskega jaška italijanske vojaške opazovalnice jugovzhodno od vrha Batognice.

Krnsko pogorje - Napisna plošča italijanske 397. mitralješke stotnije

prva četrtina 20. stol., 1917, prva svetovna vojna

Napis je vklesan na kamniti steni pred vhodom v italijansko mitralješko kaverno na kraških podih jugozahodno od vrha Grive.

Krnsko pogorje - Napisna plošča italijanskega 98. pehotnega polka I

prva četrtina 20. stol., 1917, prva svetovna vojna

V italijanskem strelskem jarku na kraških podih jugovzhodno od vrha Srednjega vrha.

Krnsko pogorje - Napisna plošča italijanskega 98. pehotnega polka II

prva četrtina 20. stol., 1917, prva svetovna vojna

Plošča je na zidu ene od ruševin italijanskih vojaških zgradb na območju kraških podov severno od vrha Krna.

Krnsko pogorje - Napisna plošča na Krnčici

prva četrtina 20. stol., 1916, prva svetovna vojna

V strelskem jarku na grebenu Krnčice. Južno od vrha Srednjega vrha (2134 m).

Krnsko pogorje - Napisna plošča na Plečah I

prva četrtina 20. stol., 1917, prva svetovna vojna

Na zidu italijanskih vojaških ruševin na trigonometrično najvišji točki vrha Pleče.

Krnsko pogorje - Napisna plošča na Plečah II

prva četrtina 20. stol., 1917, prva svetovna vojna

Na enem od zidov ruševin velikih italijanskih vojaških objektov na zahodni strani vrha Pleče. Neposredno pod skalnatim pomolom, na katerem stoji kapela Bes.

Krnsko pogorje - Napisni kamen italijanske 101. alpinske stotnije

prva četrtina 20. stol., 1916, prva svetovna vojna

Napisni kamen je ob poti s planine Kuhinja na vrh Krna. Nekaj minut hoje pod Gomiščkovim zavetiščem na Krnu.

Krnsko pogorje - Spominsko znamenje alpinskemu bataljonu Val Tanaro

prva četrtina 20. stol., 1916, prva svetovna vojna

Skala z napisom je na zahodnem grebenu Batognice, nad Krnsko škrbino, ob vojaški poti - stopnišču na Batognico.

Krn - Spominsko znamenje NOB

zadnja četrtina 20. stol., 1978, druga svetovna vojna

Spominsko znamenje stoji jugozahodno od vasi, ob cesti proti Vrsnem.

Krn - Spominsko znamenje prostovoljcu Carlu Civrcentalerju

druga četrtina 20. stol., prva svetovna vojna

Na zahodnih pobočjih Visoč vrha. Nad potjo iz vasi Krn do planine Pretovč. Pod Široko skalo. V bližini na pobočju še trije drugi podobni napisni kamni - dva nižje, eden višje.

Krn - Spominsko znamenje prostovoljcu Ginu Bucelli

druga četrtina 20. stol., prva svetovna vojna

Na zahodnih pobočjih Visoč vrha. Nad potjo iz vasi Krn do planine Pretovč. Pod Široko skalo. V bližini na pobočju še trije drugi podobni napisni kamni - vsi trije više.

Krn - Spominsko znamenje prostovoljcu Ottonu Lucchiju

druga četrtina 20. stol., prva svetovna vojna

Na zahodnih pobočjih Visoč vrha. Nad potjo iz vasi Krn do planine Pretovč. Pod Široko skalo. V bližini na pobočju še trije drugi podobni napisni kamni - vsi trije nižje.

Krn - Spominsko znamenje prostovoljcu Silviu Divini

druga četrtina 20. stol., prva svetovna vojna

Na zahodnih pobočjih Visoč vrha. Nad potjo iz vasi Krn do planine Pretovč. Pod Široko skalo. V bližini na pobočju še trije drugi podobni napisni kamni - eden niže, dva više.

Krn - Vas

prva četrtina 20. stol.

Vas leži na južnem pobočju gore Krn.

Ladra - Kapelica

druga polovica 19. stol.

Kapelica stoji sredi vasi, pri hiši Ladra 24.

Ladra - Prazgodovinsko grobišče Na Goricah

pozna bronasta doba, starejša železna doba

Arheološko najdišče leži na rečni terasi Gorica (Na Goricah), severozahodno od jedra vasi Ladra.

Ladra - Spomenik NOB

tretja četrtina 20. stol., 1972, druga svetovna vojna

Spomenik stoji ob križišču cest v južnem delu vasi.

Ladra - Vojaška kapela iz prve svetovne vojne

prva četrtina 20. stol., 1916-1917, zadnja četrtina 20. stol., 1993, prva svetovna vojna

Vojaška kapela je na jugozahodnem robu vasi Ladra.

Libušnje - Cerkev sv. Duha

tretja četrtina 16. stol., 1573, tretja četrtina 19. stol., 1874

Cerkev stoji na samem, jugozahodno pod vasjo Libušnje.

Libušnje - Cerkev sv. Lovrenca

tretja četrtina 18. stol., 1756, prva četrtina 20. stol., 1908

Cerkev s pokopališčem stoji na rezglednem griču nad levim bregom Soče, južno pod vasjo Smast in zahodno od vasi Libušnje.

Libušnje - Kapelica

19. stol.

Kapelica stoji severozahodno od naselja, ob poti v Smast.

Livek - Cerkev sv. Jakoba

zadnja četrtina 16. stol., 1597, druga četrtina 20. stol., 1936

Cerkev stoji južno pod vasjo.

Livek - Domačija Livek 34

zadnja četrtina 19. stol., 1883

Livek 34. Domačija stoji v zaselku Šturmi.

Livek - Domačija Livek 36

19. stol.

Livek 36. Domačija stoji v zaselku Šturmi.

Livek - Hiša Livek 15

druga polovica 19. stol.

Livek 15. Hiša stoji sredi vasi.

Livek - Hlev pri Jurcu

druga četrtina 20. stol., 1931

Hlev stoji severno pod cerkvijo sv. Jakoba, v južnem delu vasi.

Livek - Hlev pri Turku

tretja četrtina 19. stol.

Hlev stoji severno pod cerkvijo sv. Jakoba, v južnem delu vasi.

Livek - Mejni kamen

tretja četrtina 18. stol., 1753

Za Plečicami ob stezi iz Golobov.

Livek - Spomenik NOB

tretja četrtina 20. stol., 1964, druga svetovna vojna

Spomenik stoji v severnem delu vasi, pod nekdanjo šolo.

Livške Ravne - Hiša Livške Ravne 8

zadnja četrtina 19. stol., 1892

Livške Ravne 8. Hiša stoji na jugovzhodnem robu zaselka Gorenje Ravne.

Livške Ravne - Kapelica

tretja četrtina 19. stol.

Kapelica stoji na južnem robu Dolnjih Livških Raven.

Livške Ravne - Kašča v Dolenjih Ravnah

druga četrtina 19. stol., 1827

Kašča stoji v osrednjem delu zaselka Dolenje Ravne.

Livške Ravne - Spominsko znamenje NOB

zadnja četrtina 20. stol., 1979, druga svetovna vojna

Spominsko znamenje stoji jugozahodno pod naseljem Gorenje Ravne, ob cesti proti Livku.

Livške Ravne - Zaselek Gorenje Ravne

17. stol., druga polovica 19. stol., 20. stol.

Zaselek Gorenje Ravne leži na jugozahodnem pobočju Kuka, jugovzhodno od vasi Livek.

Logje - Cerkev sv. Primoža in Felicijana

zadnja četrtina 19. stol., 1895

Cerkev stoji na platoju nad vasjo Logje.

Logje - Hiša Logje 32

zadnja četrtina 19. stol.

Logje 32. Hiša stoji na zahodnem robu vasi.

Logje - Napoleonov most

prva četrtina 19. stol., 1812

Napoleonov most stoji čez reko Nadižo, pod vasjo Logje.

Logje - Utrjena višinska naselbina Gradec

pozna rimska doba

Zahodno od vasi Logje se dolina Nadiže izteka v slepi kot. V sotočju s potokom Legrada se dviguje večja osamela vzpetina Gradec, ki nudi izjemne pogoje za obrambo naselbine.

Logje - Vas

19. stol., 20. stol.

Vas leži na polkrožni ježi nad široko teraso, severno nad reko Nadižo.

Logje - Znamenje pri hiši Logje 59

19. stol.

Znamenje stoji pri hiši Logje 59.

Magozd - Cerkev sv. Ane

druga polovica 15. stol., zadnja četrtina 18. stol., 1797

Cerkev stoji na samem, na vzpetini južno pod vasjo Magozd.

Magozd - Hiša Magozd 13

19. stol., 20. stol.

Magozd 13. V strnjenem jedru vasi, ob zgornji ulici, v nizu.

Magozd - Hiša Magozd 19

19. stol., prelom 20. stol. in 21. stol., 2000-2001

Magozd 19. V središču vasi.

Magozd - Kašča pred hišo Magozd 1

prva četrtina 20. stol.

Kašča stoji na vzhodnem robu vasi, ob spodnji cesti, nasproti hiše Magozd 1.

Magozd - Kašča pri hiši Magozd 2

Pri Magozd 2. Kašča stoji v vzhodnem delu naselja, tik pod gornjo cesto, vzhodno od hiše.

Magozd - Vas

19. stol., 20. stol.

Na južnih pobočjih hribov (Morizna, Podkras) visoko nad levim bregom Soče. Stavbe so nizane ob dveh mandljasto razprtih in stikajočih se ulicah in terasah nad in med njima.

Perati - Cerkev sv. Petra

pozni srednji vek, sredina 16. stol., 1550, druga četrtina 18. stol., 1737

Cerkev stoji severovzhodno nad vasjo Perati.

Podbela - Arheološko najdišče Berjač

železna doba

Arheološko najdišče obsega naravno teraso Berjač okoli 500 m zahodno od vzpetine Na Lupu, na levi strani reke Nadiže nad staro potjo, ki vodi iz Podbele proti Logje.

Podbela - Cerkev sv. Helene

prva polovica 16. stol., zadnja četrtina 20. stol., 1976, 1997

Cerkev stoji nad desnim bregom potoka Bela, jugozahodno od vasi Podbela.

Podbela - Kapelica

zadnja četrtina 20. stol.

Kapelica stoji v severovzhodnem delu vasi.

Podbela - Naselbina Na Lupu

mlajša železna doba, zgodnja rimska doba

Naselbina obsega osamel nizek grič s popolnoma izravnanim vrhnjim platojem, ki leži znotraj sotočja Bele z Nadižo.

Podbela - Spomenik NOB

druga polovica 20. stol., 1953, 1979, druga svetovna vojna

Spomenik stoji na vaškem trgu.

Potoki pri Kobaridu - Hiša Potoki 39

zadnja četrtina 19. stol.

Potoki 39. Hiša stoji v zahodnem delu vasi, ob cesti Kobarid - Breginj.

Robič - Arheološko najdišče Robič-Molida

rimska doba

Arheološko najdišče obsega obmejno vas Robič in Molido, vzhodno od vasi.

Robič - Arheološko najdišče Sv. Volar

bronasta doba, železna doba, pozna rimska doba

Skalni pomol izpod grebena Mije sega v dolino Nadiže tako, da reka oblikuje izrazito koleno in se usmeri na jug. Plato na tem pomolu je tako zelo dobro zavarovan in zelo primeren za izbrano selišče.

Robič - Arheološko najdišče Turjeva jama

bronasta doba

Vhod v jamo se odpira v podnožju hriba Sv. Volar, na robu travnika na desnem bregu Nadiže.

Robič - Cerkev sv. Hilarija in Tacijana

zadnja četrtina 15. stol., 1485, zadnja četrtina 19. stol., 1895

Cerkev stoji zahodno od vasi Robič, na skali nad desnim bregom Nadiže.

Robič - Domačija Robič 3

19. stol.

Robič 3. Domačija stoji ob cesti, v vzhodnem delu vasi.

Robidišče - Ambient stanovanjskih in gospodarskih objektov

19. stol., 20. stol.

Robidišče 8, 12, 14 (nekdaj tudi Robidišče 13). Ambient leži v središču vasi Robidišče.

Robidišče - Domačija Robidišče 14

19. stol.

Robidišče 14. Domačija stoji sredi vasi.

Robidišče - Gospodarsko poslopje II pri hiši Robidišče 14

19. stol.

Gospodarsko poslopje stoji ob hiši Robidišče 14, na parc. št. 377 k.o. Robidišče.

Robidišče - Gospodarsko poslopje I. ob hiši Robidišče 14

19. stol.

Objekt stoji ob hiši Robidišče 14, na parc. št. 387/1 in 387/2 k.o. Robidišče.

Robidišče - Hiša in gospodarski objekt Robidišče 12

19. stol.

Robidišče 12. Stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje stojita v vzhodnem delu vasi.

Robidišče - Hiša Robidišče 13

druga polovica 19. stol., 1872

Robidišče 13. Objekt stoji v središču vasi, na glavnem vaškem trgu.

Robidišče - Hiša z gospodarskimi poslopji Robidišče 8

19. stol.

Robidišče 8. Hiša in gospodarska poslopja se nahajajo v vzhodnem delu vasi.

Robidišče - Mejni kamen V Dolinci

tretja četrtina 19. stol.

Mejni kamen leži v gozdu, v nekdnji senožeti Dolinci, okrog 50 metrov od mejne črte med Slovenijo in Italijo.

Robidišče - Mejni kamen v Jontah I

19. stol., 1846, 1867, 1886

Mejni kamen leži v Jontah ali Dol v Jontah, to je zahodno od vaškega jedra, ob pešpoti proti Prosnidu v Italiji.

Robidišče - Mejni kamen v Jontah II

19. stol., druga četrtina 20. stol., 1947

Mejni kamen stoji v Jontah ali Dol v Jontah, v bližini opuščenega suhozida, ki je ločeval nekdanje senožeti, na mejni točki z oznako 25/I.

Robidišče - Mejni kamen V Plazu I

tretja četrtina 19. stol., 1866, sredina 20. stol., 1947

Mejni kamen leži V Plazu, na meji med Republiko Slovenijo in Republiko Italijo (mejna točka 25/9).

Robidišče - Mejni kamen V Plazu II

sredina 19. stol., zadnja četrtina 19. stol., 1886, sredina 20. stol., 1947

Mejni kamen stoji V Plazu, ob vodotoku Potok, na mejni točki 25/10.

Robidišče - Preužitkarska hiša ob hiši Robidišče 14

19. stol.

Preužitkarska hiša stoji pravokotno na hišo Robidišče 14.

Robidišče - Vas

18. stol., 19. stol.

Vas leži ob skrajnji zahodni meji države.

Sedlo - Arheološko najdišče Pod cerkvijo in Grad

prazgodovina, rimska doba

Arheološko najdišče obsega terase južno od cerkve sv. Križa in nizko vzpetino Grad severovzhodno od jedra vasi Sedlo.

Sedlo - Cerkev sv. Križa

zadnja četrtina 19. stol., 1878

Cerkev stoji sredi vasi, na južni strani.

Sedlo - Cerkev sv. Križa na pokopališču

druga polovica 15. stol., prva četrtina 16. stol., 19. stol., zadnja četrtina 20. stol., 1981

Cerkev stoji sredi pokopališča, severno nad cesto, ki vodi iz Homca v Sedlo.

Sedlo - Kapelica na severnem robu vasi

prva četrtina 20. stol.

Kapelica stoji na severozahodnem robu vasi.

Sedlo - Kapelica na vzhodnem robu vasi

prva četrtina 20. stol.

Kapelica je umeščena v kamnit obcestni zid v severovzhodnem delu vasi.

Sedlo - Kapelica ob cesti Homec-Sedlo

zadnja četrtina 19. stol., 1890

Kapelica stoji severovzhodno od vasi, ob cesti proti vasi Homec.

Sedlo - Kapelica ob glavni cesti

zadnja četrtina 19. stol.

Kapelica stoji severovzhodno od vasi, ob cesti Homec - Breginj.

Sedlo - Kapelica pri hiši Sedlo 29

druga polovica 19. stol.

Kapelica stoji v središču vasi, pri hiši Sedlo 29.

Smast - Arheološko območje Kneški hrami

rimska doba

Arheološko območje leži južno od vasi Smast in jugozahodno od cerkve sv. Lovrenca, zahodno ob cesti, ki vodi v Kamno.

Smast - Kapelica

19. stol.

Kapelica stoji zahodno od vasi, ob cesti proti Ladri.

Staro selo - Arheološko najdišče Gomila

starejša železna doba

Arheološko najdišče leži na položnem, delno terasiranem zgornjem delu pobočja severozahodno od vasi.

Staro selo - Cerkev sv. Lenarta

17. stol., 18. stol.

Cerkev stoji sredi vasi Staro selo.

Staro selo - Domačija Staro selo 17

19. stol.

Staro selo 17. Domačija stoji v središču naselja.

Staro selo - Rimskodobna naselbina V Laščah

rimska doba

Položne terase v pobočju vzhodno od Starega sela (nad gostilno Franko) so nudile ugodno poselitveno možnost naselbini na robu Staroselskega podolja.

Staro selo - Spomenik NOB I

tretja četrtina 20. stol., 1955, druga svetovna vojna

Spomenik stoji ob cesti v zahodnem delu gručastega jedra vasi.

Staro selo - Spomenik NOB II

zadnja četrtina 20. stol., 1985, druga svetovna vojna

Spomenik stoji jugozahodno od vasi, ob odcepu ceste za Breginj.

Sužid - Cerkev sv. Treh kraljev

zadnja četrtina 15. stol., 17. stol., 18. stol.

Cerkev stoji na vzhodnem delu vasi Sužid.

Sužid - Domačija Sužid 21

tretja četrtina 19. stol., 1862, zadnja četrtina 19. stol., 1876, prva četrtina 20. stol., 1909, prva četrtina 21. stol., 2007

Sužid 21. Domačija stoji na zahodnem robu vaškega jedra.

Sužid - Domačija Sužid 49

18. stol., 19. stol., druga četrtina 20. stol., 1947

Domačija stoji na robu vaškega jedra gručaste vasi in skupaj s kamnitim napajalnim koritom ustvarja manjši trg.

Sužid - Kamnito korito

zadnja četrtina 19. stol., 1876

Korito stoji v središču naselja Sužid.

Sužid - Spomenik NOB

zadnja četrtina 20. stol., 1979, druga svetovna vojna

Spomenik stoji severno od vasi, ob cesti proti Kobaridu.

Sužid - Sužiška planina

zadnja četrtina 19. stol., 1883

Sužiška planina leži na severnem pobočju Matajurja, jugozahodno nad vasjo Sužid.

Svino - Cerkev sv. Andreja

zadnja četrtina 15. stol., prva četrtina 16. stol., prva četrtina 18. stol., 1712

Cerkev stoji sredi vasi Svino.

Trnovo ob Soči - Arheološko najdišče Na Mlakah

prazgodovina, rimska doba

Arheološko najdišče leži južno od vasi, na terasah v vznožju kamnitega roba, ki zapira naselje na jugu. Stara pot je vodila na Srpenico preko sedla za hribom.

Trnovo ob Soči - Arheološko najdišče sv. Martin

rimska doba, zgodnji srednji vek, zadnja četrtina 16. stol., 1580

Arheološko najdišče obsega skalni pomol z vaškim pokopališčem na desnem bregu Soče, severno od vasi Trnovo ob Soči. Na najdišču predvidevamo tudi zgodnjesrednjeveško grobišče.

Trnovo ob Soči - Cerkev sv. Trojice

druga četrtina 18. stol., 1744, prva četrtina 20. stol., druga četrtina 20. stol., 1942

Cerkev stoji sredi naselja, severno ob cesti, ki pelje skozi vas.

Trnovo ob Soči - Kapelica

prva četrtina 20. stol.

Kapelica stoji severozahodno od vasi, ob cesti proti Bovcu.

Vrsno - Rojstna hiša Simona Gregorčiča

19. stol.

Vrsno 27. Hiša stoji v strnjenem delu vasi, orientirana je proti dvorišču.

Vrsno - Spomenik NOB

zadnja četrtina 20. stol., 1980, druga svetovna vojna

Spomenik stoji v severnem delu vasi, ob cesti proti Krnu.

Vrsno - Spomenik Simonu Gregorčiču

zadnja četrtina 20. stol., 1981

Spomenik stoji v jugozahodnem delu vasi, ob "Penzionu Gregorčič".