Kulturna dediščina v občini Kranjska gora

Belca - Domačija Belca 15

druga polovica 17. stol., 1670, 18. stol.

Belca 15. Domačija stoji sredi vasi, južno pod cesto Jesenice-Rateče.

Belca - Domačija Belca 4

18. stol., 19. stol., 20. stol., 1905

Belca 4. Domačija stoji na vzhodnem robu vasi, severno ob cesti Jesenice - Rateče.

Belca - Hiša Belca 8

prva četrtina 20. stol., 1908

Belca 8. Hiša stoji v jugovzhodnem delu vasi, južno pod cesto Jesenice-Rateče.

Belca - Razpelo ob avtobusni postaji

prelom 19. stol. in 20. stol.

Razpelo stoji v vzhodnem starem delu vasi Belca, južno ob cesti Jesenice-Rateče, vzhodno ob mostovžu na gospodarsko poslopje domačije Belca 15 (pri Vahu).

Belca - Uretov kozolec

prelom 19. stol. in 20. stol., tretja četrtina 20. stol., prva četrtina 21. stol.

Kozolec stoji v zahodnem delu vasi Belca imenovanem Podkluže, južno pod cesto Jesenice - Rateče, zahodno od domačije Belca 35.

Belca - Železniški most čez Belco

tretja četrtina 19. stol., 1868-1870, prelom 20. stol. in 21. stol., 1995-2001, druga svetovna vojna

Most čez potok Belco stoji južno od ceste Jesenice - Rateče, jugozahodno od naselja Belca, blizu izliva v Savo Dolinko.

Belca - Železniški most v Logu

tretja četrtina 19. stol., 1868-1870, sredina 20. stol., 1966, prelom 20. stol. in 21. stol., 1995-2001, druga svetovna vojna

Železniški most čez reko Savo Dolinko je južno od ceste Jesenice - Rateče, med Belco in Gozdom Martuljkom. Bunker stoji južno ob mostu, na desnem bregu Save Dolinke in je bil zgrajen za namen varovanja mostu.

Belca - Železniški most zahodno od Podkluž

tretja četrtina 19. stol., 1868-1870, prelom 20. stol. in 21. stol., 1995-2001

Most čez Savo Dolinko stoji južno od ceste Jesenice - Rateče, med naseljema Belca in Gozd Martuljek, zahodno od zaselka Podkluže.

Dovje - Anclovo znamenje

18. stol., zadnja četrtina 20. stol.

Znamenje stoji jugovzhodno pred Dovjem, jugozahodno ob vzhodni cesti v vas.

Dovje - Cerkev sv. Mihaela

zadnja četrtina 13. stol., 1291 (omemba), tretja četrtina 14. stol., 1362, sredina 15. stol., 17. stol., druga četrtina 19. stol., 1829

Cerkev stoji v pobočju na zahodni strani vasi dovje, ob stari cesti severno nad sedanjo cesto Jesenice-Rateče, sredi pokopališča.

Dovje - Domačija Dovje 11

18. stol., 19. stol.

Dovje 11. Domačija stoji na vzhodnem robu vaškega jedra, severovzhodno ob vzhodni cesti v vas, z zatrepno fasado pravokotno na cesto.

Dovje - Domačija Dovje 115

prelom 19. stol. in 20. stol., prva četrtina 21. stol., 2003

Dovje 115. Domačija stoji jugozahodno od jedra vasi Dovje, v zaselku Vatiš, južno od regionalne ceste Jesenice - Kranjska Gora.

Dovje - Domačija Dovje 13

19. stol., 20. stol.

Dovje 13. Domačija stoji v vzhodnem delu vaškega jedra, severno ob vzhodni cesti v vas, z zatrepno fasado pravokotno na cesto.

Dovje - Domačija Dovje 17

17. stol., 18. stol., 19. stol.

Dovje 17. Domačija stoji jugovzhodno od vaškega trga. Hiša in gospodarski poslopji tvorijo zaprto dvorišče, s prehodom iz severovzhodne strani.

Dovje - Domačija Dovje 34

18. stol.

Dovje 34. Domačija stoji jugozahodno od osrednjega vaškega trga, južno ob vaški cesti.

Dovje - Domačija Dovje 36

18. stol., 1733, 1761, 19. stol., 20. stol.

Dovje 36 in 37. Domačija stoji zahodno od osrednjega vaškega trga, severno ob zahodni cesti v vas.

Dovje - Domačija Dovje 40

17. stol., druga polovica 18. stol.

Dovje 40. Domačija stoji jugozahodno od osrednjega vaškega trga, severno ob zahodni cesti v vas.

Dovje - Domačija Dovje 59

18. stol., 19. stol., 21. stol.

Dovje 59. Domačija stoji v osrednjem delu vaškega jedra, potisnjena v breg, na severnem robu osrednjega vaškega trga.

Dovje - Domačija Dovje 60

19. stol., 20. stol., prva četrtina 21. stol., 2020

Dovje 60. Domačija je stala v osrednjem delu vasi, na vzhodnem robu vaškega trga, severovzhodno nad vzhodno cesto v vas.

Dovje - Gospodarsko poslopje pri hiši Dovje 61

19. stol.

Dovje 61. Gospodarsko poslopje stoji severovzhodno od vaškega trga.

Dovje - Gospodarsko poslopje pri župnišču

19. stol.

Gospodarsko poslopje stoji v jugozahodnem delu vasi, vzhodno ob župnišču Dovje 105, južno pod cesto, z zatrepno fasado pravokotno na cesto.

Dovje - Grobišče borcev NOB

druga polovica 20. stol., 1952, 1988, druga svetovna vojna

Grobišče leži vzhodno od cerkve sv. Mihaela, v zahodnem delu parka pred pokopališčem na Dovjem, ob pokopališkem zidu.

Dovje - Guzeljnova domačija

16. stol., 18. stol., 19. stol., prva četrtina 20. stol., 1905

Dovje 22, 23. Domačija stoji jugovzhodno od osrednjega dela vasi s trgom, severovzhodno ob vaški poti, starejša opuščena hiša Dovje 22 prislonjena ob pobočje, mlajša danes bivalna potisnjena v breg.

Dovje - Hiša Dovje 120

prelom 19. stol. in 20. stol., prva četrtina 21. stol.

Dovje 120. Hiša stoji jugozahodno od vaškega jedra Dovjega, v zaselku Vatiš, severno ob regionalni cesti Jesenice-Kranjska Gora, vzporedno s cesto.

Dovje - Hiša Dovje 125

prelom 19. stol. in 20. stol.

Dovje 125. Hiša stoji na skrajnem jugozahodnem robu Dovjega, ločenega od vaškega jedra, v skupini hiš južno ob regionalni cesti Jesenice - Kranjska Gora.

Dovje - Hiša Dovje 14

17. stol., zadnja četrtina 18. stol., 1791, 19. stol.

Dovje 14. Hiša stoji vzhodno od vaškega jedra s trgom, severno ob vzhodni cesti v vas, s vhodno fasado vzporedno s cesto.

Dovje - Hiša Dovje 15

19. stol., 20. stol.

Dovje 15. Hiša stoji jugovzhodno od osrednjega dela vasi, ob bregu južno pod vzhodno cesto v vas.

Dovje - Hiša Dovje 20

18. stol., 19. stol., 20. stol.

Dovje 20. Preužitkarska hiša stoji jugovzhodno od osrednjega dela vasi, južno pod vaško cest, z zatrepno fasado pravokotno na cesto.

Dovje - Hiša Dovje 32

druga polovica 19. stol., 1871, 20. stol.

Dovje 32. Hiša stoji na jugozahodnem robu osrednjega vaškega trga, severno ob zahodni cesti v vas.

Dovje - Hiša Dovje 42

18. stol., 19. stol., 20. stol.

Dovje 42. Hiša stoji v jugozahodnem delu vaškega jedra, severno ob zahodni cesti v vas.

Dovje - Hiša Dovje 48

19. stol.

Dovje 48. Hiša stoji v severozahodnem delu vaškega jedra, jugozahodno ob vaški cesti.

Dovje - Hruškov drevored

prelom 19. stol. in 20. stol.

Hruškov drevored je zahodno od vaškega jedra Dovjega, ob vaški cesti od cerkve sv. Mihaela do regionalne ceste Jesenice-Kranjska Gora.

Dovje - Kajža Dovje 69

prelom 17. stol. in 18. stol.

Dovje 69. Kajža stoji skrajno na severovzhodnem robu vaškega jedra, v severnem strnjenem uličnem nizu hiš, potisnjena v breg.

Dovje - Kajža Dovje 71

18. stol., 19. stol., 20. stol.

Dovje 71. Kajža stoji na severovzhodnem robu vaškega jedra, v severnem strnjenem nizu kajžarskih domačij, z vzdolžno fasado vzporedno s cesto.

Dovje - Kajža Dovje 79

18. stol., 19. stol.

Dovje 79. Kajža stoji v severozahodnem delu vaškega jedra, v strnjenem nizu hiš, s postavitvijo prilagojena terenu, z vhodno fasado vzporedno z bregom.

Dovje - Kajža Dovje 84

18. stol., 19. stol., 20. stol.

Dovje 84. Kajža stoji na severozahodnem delu vasi, postavljena v breg, severno nad vaško cesto.

Dovje - Kamra v hiši Dovje 31

druga polovica 18. stol., tretja četrtina 20. stol., 1960, zadnja četrtina 20. stol., 1999, prva četrtina 21. stol.

Dovje 31, 31a. Kamra kovačije je v nadstropju nove stavbe Pr' Katr', ki stoji na mestu nekdanje kovačije in mlekarne, na osrednjem vaškem trgu.

Dovje - Kapelica ob cesti pod vasjo

sredina 19. stol.

Kapelica stoji južno pod vasjo, na vzhodni strani zahodne ceste v vas, severno nad regionalno cesto Jesenice - Kranjska Gora.

Dovje - Kapelica ob pokopališču

sredina 19. stol.

Kapelica stoji zahodno od vasi in cerkve sv. Mihaela, na zahodnem robu pokopališča, s hrbtno stranjo prislonjena ob pokopališki zid.

Dovje - Kmetija Dovje 92

18. stol., 19. stol., 20. stol.

Dovje 92. Sedučnikova domačija stoji severozahodno nad vasjo Dovje, na samotni legi s posestjo v celku.

Dovje - Kozolec nad cesto proti cerkvi

19. stol.

Kozolec stoji zahodno od vaškega jedra Dovjega, severno nad cesto, ki vodi v vas od cerkve sv. Mihaela.

Dovje - Kozolec pod cesto proti cerkvi

19. stol.

Kozolec stoji jugozahodno od vaškega jedra Dovjega, jugovzhodno ob križišču vaške in poljske poti pri cerkvi sv. Mihaela.

Dovje - Napajalno korito

19. stol.

Napajalno korito je v vzhodnem delu vaškega jedra Dovjega, na severni strani ceste, ki vodi skozi vas, zahodno od hiše Dovje 11.

Dovje - Napajalno korito nasproti hiše Dovje 75

zadnja četrtina 19. stol.

Napajalno korito stoji v severozahodnem delu Dovjega, vzhodno od hiše Dovje 76, severno od hiše Dovje 75 in vaške ceste.

Dovje - Napajalno korito ob hiši Dovje 72

zadnja četrtina 19. stol.

Napajalno korito stoji v severovzhodnem delu naselja, med hišama Dovje 72a in 72.

Dovje - Napajalno korito sredi vasi

prelom 19. stol. in 20. stol.

Korito stoji sredi vaškega jedra Dovjega, na severozahodnem robu vaškega trga, vzhodno od hiše Dovje 56.

Dovje - Partizansko taborišče Orlovo gnezdo

druga četrtina 20. stol., 1943-1944, druga svetovna vojna

Taborišče je stalo severovzhodno od Dovjega ob potoku Mlinca pod Erjavčevim rovtom in Kališem v Karavankah.

Dovje - Rojstna hiša prvoborcev Rabič

19. stol., druga svetovna vojna

Dovje 72. Hiša stoji v severovzhodnem delu vasi, pod Reberjo.

Dovje - Rovt na Rupah

19. stol.

Rovt se razprostira na jugovzhodnem obrobju vasi, severno nad hišami v zaselku V Kamnah, potisnjen v breg.

Dovje - Slopno znamenje ob mostu čez reko Savo

18. stol.

Slopno znamenje stoji na levem bregu Save, vzhodno ob Požgančevega mostu čez reko Savo, severno od Mojstrane.

Dovje - Šola Dovje 41

zadnja četrtina 19. stol., 1882

Dovje 41. Nekdanja šola stoji v jugozahodnem delu vaškega jedra, na južni strani zahodne in južne ceste v vas.

Dovje - Spomenik Jakobu Aljažu

zadnja četrtina 20. stol., 1989

Spomenik Jakobu Aljažu stoji severno ob regionalni cesti Jesenice - Kranjska Gora, severozahodno ob odcepu ceste proti Dovjemu.

Dovje - Spomenik padlim v 1. svetovni vojni

druga četrtina 20. stol., 1925, prva svetovna vojna

Spomenik stoji v jugovzhodnem vogalu park pred pokopališču in cerkvijo na Dovjem.

Dovje - Spomenik padlim v NOB

tretja četrtina 20. stol., 1952, druga svetovna vojna

Spomenik stoji vzhodno od cerkve sv. Mihaela, v južnem delu parka pred pokopališčem na Dovjem.

Dovje - Spominska plošča decembrski vstaji 1941

tretja četrtina 20. stol., 1961, druga svetovna vojna

Na severovzhodnem robu vasi, za Oreharjem, Dovje 67, ob poti proti Dovškim rovtom.

Dovje - Spominska plošča Francu Knafliču

tretja četrtina 20. stol., 1961, druga svetovna vojna

Severovzhodno od Dovjega ob potoku Žakelj, severozahodno od Erjavčevega rovta pri Derničevi bajti v Karavankah je spominska plošča.

Dovje - Spominska plošča padlima kurirjema GT-17

sredina 20. stol., 1950, druga svetovna vojna

Vzhodno od vasi Dovje nad potokom Mlinca, Na Rupah je skala zidana v obliki Triglava s ploščo.

Dovje - Spominsko znamenje nad Sedučnikom

tretja četrtina 20. stol., 1958, druga svetovna vojna

Spominsko obeležje stoji v gozdu Pogorišče na Sedelcu severozahodno nad vasjo Dovje in nad kmetijo Sedučnik, pod Jurčevim rovtom pod Šijo v Karavankah.

Dovje - Staro pokopališče

zgodnji srednji vek, 19. stol.

Pokopališče je na pobočju severno nad cesto Jesenice - Kranjska Gora, okoli cerkve sv. Mihaela.

Dovje - Vas

zadnja četrtina 10. stol., 980, druga četrtina 11. stol., 1033, 18. stol.

Strnjena vas v Zgornjesavski dolini nad sotočjem Save Dolinke z Bistrico, na prisojnih pobočjih Kepe, severno nad magistralno cesto Jesenice - Kranjska Gora.

Dovje - Znamenje

18. stol., 19. stol.

Znamenje stoji na zahodnem robu vasi, jugozahodno ob križišču zahodne ceste v Dovje in odcepa proti cerkvi sv. Mihaela.

Gozd Martuljek - Cestni most čez Savo Dolinko

druga četrtina 20. stol., 1938, zadnja četrtina 20. stol., 1998

Most preko Save Dolinke je postavljen na regionalni cesti Jesenice - Kranjska Gora in povezuje nekoč samostojni vasi Rute in Gozd v Gozd Martuljek.

Gozd Martuljek - Domačija Na trati 6

18. stol., 1760, 19. stol., prva četrtina 21. stol.

Na trati 6 (prej Gozd 90). Domačija je stala v severozahodnem delu Gozd Martuljka, severovzhodno od regionalne ceste Jesenice - Kranjska Gora.

Gozd Martuljek - Domačija Spodnje Rute 2

prva polovica 19. stol., druga polovica 20. stol., prva četrtina 21. stol., 2005

Spodnje Rute 2. Domačija stoji v zahodnem delu zaselka Spodnje Rute, jugovzhodno od regionalne ceste Jesenice-Kranjska Gora, na desnem bregu potoka Hladnik.

Gozd Martuljek - Domačija Spodnje Rute 26

18. stol., tretja četrtina 20. stol., 1972, prva četrtina 21. stol., 2003

Spodnje Rute 26. Domačija stoji samostojno na ravnini v vzhodnem delu naselja, južno ob regionalni cesti Jesenice-Kranjska Gora.

Gozd Martuljek - Domačija Spodnje Rute 27

prva polovica 19. stol., 1848, prva četrtina 20. stol., 1907

Spodnje Rute 27. Domačija stoji samostojno na ravnini v vzhodnem delu naselja, severovzhodno ob regionalni cesti Jesenice-Kranjska Gora.

Gozd Martuljek - Domačija Spodnje Rute 30

17. stol., 18. stol., 19. stol., prva četrtina 21. stol., 2015

Spodnje Rute 30. Domačija je stala južno ob regionalni cesti Jesenice-Kranjska Gora, na vzhodnem robu naselja Gozd Martuljek, v zaselku Spodnje Rute.

Gozd Martuljek - Domačija Spodnje Rute 37

18. stol.

Spodnje Rute 37. Domačija stoji severno ob regionalni cesti Jesenice - Kranjska Gora, na vzhodnem robu naselja Gozd Martuljek, v zaselku Spodnje Rute.

Gozd Martuljek - Hiša Kurirska pot 1

prelom 19. stol. in 20. stol., prva četrtina 21. stol., 2009

Kurirska pot 1. Hiša je stala v vzhodnem delu zaselka Spodnje Rute, severno ob regionalni cesti Jesenice-Kranjska Gora.

Gozd Martuljek - Hiša Spodnje Rute 12

prva četrtina 19. stol., 20. stol.

Spodnje Rute 12. Hiša stoji v osrednjem delu zaselka, južno ob regionalni cesti Jesenice - Kranjska Gora.

Gozd Martuljek - Hiša Spodnje Rute 13

zadnja četrtina 18. stol., 1790, 1795

Spodnje Rute 13. Hiša stoji v vzhodnem delu naselja Gozd Martuljek, v zaselku Spodnje Rute, severno ob regionalni cesti Jesenice - Kranjska Gora.

Gozd Martuljek - Hiša Zgornje Rute 40

18. stol., 19. stol.

Zgornje Rute 40. Hiša, edini ohranjeni del nekdanje Kotnikove domačije, stoji v zahodnem delu naselja Gozd Martuljek, na desnem bregu Save Dolinke, severno ob regionalni cesti Jesenice-Kranjska Gora.

Gozd Martuljek - Hiša Zgornje Rute 52

18. stol., 19. stol., 20. stol.

Zgornje Rute 52 (prej Gozd 73). Hiša stoji v zahodnem delu Gozd Martuljka, severno ob regionalni cesti Jesenice-Kranjska Gora.

Gozd Martuljek - Hiša Zgornje Rute 83

19. stol., zadnja četrtina 20. stol., 1983, prva četrtina 21. stol.

Zgornje Rute 83. Hiša stoji v jugozahodnem delu Gozd Martuljka, jugovzhodno ob Gasilskem domu, južno ob regionalni cesti Jesenice - Kranjska Gora.

Gozd Martuljek - Hiša Zgornje Rute 84

prelom 19. stol. in 20. stol.

Zgornje Rute 84. Hiša stoji v zahodnem delu Gozd Martuljka, severno ob regionalni cesti Jesenice - Kranjska Gora.

Gozd Martuljek - Kapela Marije Snežne

druga polovica 19. stol., prva polovica 20. stol.

Kapela stoji južno od Gozd Martuljka, nad Spodnjim Martuljkovim slapom, na Jasenjem pod Špikom.

Gozd Martuljek - Kapela Srca Jezusovega

prva četrtina 20. stol., 1913

Kapela stoji v strnjenem delu naselja, tik ob cesti na severni strani.

Gozd Martuljek - Kašča pri hiši Spodnje Rute 11

druga četrtina 16. stol.

Spodnje Rute 11. Kašča stoji severno od hiše Spodnje Rute 11 in regionalne ceste Jesenice - Kranjska Gora, v zahodnem delu zaselka Spodnje Rute.

Gozd Martuljek - Spomenik Miranu Cizlju

sredina 20. stol., 1950, druga svetovna vojna

Spomenik stoji južno od naselja, jugovzhodno nad potokom Martuljek na osojnem pobočju Peči.

Gozd Martuljek - Spomenik padlim v NOB

tretja četrtina 20. stol., 1955, druga svetovna vojna

Spomenik stoji v osrednjem delu vasi, zahodno od cestnega mostu čez Savo Dolinko, vzhodno ob depandansi hotela Špik.

Gozd Martuljek - Spominska plošča Pavli Jesihovi na planini Jasenje

prva četrtina 21. stol., 2000

Spominska plošča je pritrjena na monolitno skalo, ki stoji na vzhodnem robu planine Jasenje, med Spodnjim in Zgornjim Martuljškim slapom.

Gozd Martuljek - Zaselek Spodnje Rute

18. stol., 19. stol.

Zaselek Spodnje Rute je del vzhodnega dela naselja Gozd Martuljek. Leži na levem bregu Save Dolinke, na obeh straneh ceste Jesenice - Rateče.

Hrušica - Portalna zgradba avtocestnega predora Karavanke

zadnja četrtina 20. stol., 1986-1991

Vhodni objekt cestnega predora, ki poteka skozi Karavanke med Slovenijo in Avstrijo, je severozahodno od vasi Hrušica.

Hrušica - Spomenik kurirski poti na Belem polju

tretja četrtina 20. stol., 1958, druga svetovna vojna

Zahodno od Hrušice v bližini Karavanškega predora, na Belem polju, južno ob stari cesti Jesenice - Kranjska Gora stoji spominski steber.

Hrušica - Spomenik partizanskemu prehodu pod Belim poljem

sredina 20. stol., 1949, 1960, 1970, zadnja četrtina 20. stol., 1977, druga svetovna vojna

Zahodno od Karavanškega predora, južno pod Belim poljem, severno pod cesto Jesenice - Kranjska Gora stoji spomenik.

Hrušica - Spomenik talcem na Belem polju

tretja četrtina 20. stol., 1966, 1970, druga svetovna vojna

Spomenik stoji ob stari cesti Jesenice-Kranjska Gora.

Kranjska Gora - Cerkev Marijinega vnebovzetja

sredina 14. stol., 1326, 1362, 16. stol., 1510-1530, 18. stol., 1754, 19. stol., 1825, 1836-1838, 20. stol., 1904, prva svetovna vojna

Cerkev stoji na lokaciji starejših predhodnic in opuščenega pokopališča, na Gorici sredi starega dela Kranjske Gore (prej Borovška vas).

Kranjska gora - Domačija Borovška 63

zadnja četrtina 18. stol., 1781, 1796

Borovška cesta 63. Domačija stoji ob stari glavni cesti v jedru vasi, vzhodno od cerkve.

Kranjska Gora - Domačija Borovška 64

18. stol., 19. stol., 20. stol.

Borovška 64. Domačija stoji vzhodno od osrednjega odprtega vaškega prostora Kranjske Gore, na severni strani Borovške ceste, v gruntarskem delu vasi.

Kranjska Gora - Domačija Borovška 70

prelom 17. stol. in 18. stol., 19. stol., 20. stol., prva četrtina 21. stol., 2015, 2018

Borovška cesta 70. Domačija je stala na severni strani ceste, severovzhodno od cerkve, v severnem delu vaškega jedra Kranjske Gore.

Kranjska Gora - Domačija Borovška 89

tretja četrtina 19. stol., 1873, druga četrtina 20. stol., 1939

Borovška cesta 89. Domačija stoji v zahodnem delu vaškega jedra Kranjske Gore, zahodno ob cerkvi, drži se hiše Borovška 91, s katero zapirata del južnega uličnega niza.

Kranjska Gora - Domačija Ulica dr. Josipa Tičarja 5

18. stol., 19. stol.

Ulica dr. Josipa Tičarja 5. Domačija stoji v zahodnem delu vaškega jedra Kranjske Gore, jugozahodno ob cerkvi.

Kranjska Gora - Gospodarsko poslopje pri hiši Borovška 24

19. stol., prva četrtina 21. stol.

Gospodarsko poslopje je stalo v sklopu hiše Borovška cesta 24, na vzhodnem robu Kranjske Gore, severno od Borovške ceste.

Kranjska Gora - Gospodarsko poslopje pri hiši Podbreg 1

18. stol., 19. stol.

Gospodarsko poslopje stoji v sklopu domačije Podbreg 1, v vzhodnem delu Kranjske Gore, jugovzhodno ob križišču cest.

Kranjska gora - Grobišče Napoleonovih vojakov Morga

19. stol., prva četrtina 20. stol.

V vzhodnem delu Kranjske Gore, imenovanem Savsko naselje, na ledini imenovani Morga, med levim bregom potoka Pišnice in regionalne ceste Jesenice - Kranjska Gora, na območju bencinskega servisa.

Kranjska Gora - Hiša Borovška 73

19. stol., prva četrtina 20. stol., prva četrtina 21. stol., 2015

Borovška cesta 73. Hiša je stala na južni strani Borovške ceste v Kranjski Gori, ob križišču vaških cest, gruntarskega in kajžarskega dela vasi in se s svojo postavitvijo prilagaja terenu in komunikacijam.

Kranjska Gora - Hiša Borovška 79

prva polovica 19. stol., 1847

Borovška cesta 79. Hiša stoji sredi vaškega jedra Kranjske Gore, vzhodno od cerkve, na južni strani ceste.

Kranjska Gora - Hiša Borovška 91

prva četrtina 20. stol., 1902

Borovška cesta 91. Hiša stoji v zahodnem delu vaškega jedra Kranjske Gore, zahodno od osrednjega vaškega trga s cerkvijo.

Kranjska Gora - Hiša Naselje Slavka Černeta 2

prelom 19. stol. in 20. stol., prva četrtina 21. stol., 2013

Naselje Slavka Černeta 2. Hiša je stala v vzhodnem delu Kranjske Gore, na desnem bregu potoka Pišnice, vzhodno ob križišču obvozne ceste proti Vršiču in Borovške ceste.

Kranjska Gora - Hiša Savsko naselje 5

prva polovica 20. stol.

Savsko naselje 5. Hiša stoji na skrajnem vzhodnem delu Kranjske Gore, severno ob regionalni cesti Jesenice - Rateče, v skupini hiš, ki stojijo vzporedno z regionalno cesto.

Kranjska Gora - Hiša Ulica dr. Josipa Tičarja 9

prva četrtina 20. stol., 1902

Ulica dr. Josipa Tičarja 9. Hiša stoji južno od centra Kranjske Gore in nekdanjega hotela Prisanka.

Kranjska Gora - Hotel Erika

prva polovica 20. stol., prva četrtina 21. stol., 2012

Vršiška cesta 76, 77. Hotel Erika je stal južno od Kranjske Gore, vzhodno ob cesti na Vršič.

Kranjska Gora - Hotel Prisank

tretja četrtina 20. stol., 1961-1962

Borovška cesta 93. Hotel Prisank stoji v osrednjem delu Kranjske Gore, zahodno od starega vaškega jedra in cerkve.

Kranjska Gora - Hotel Razor

prva četrtina 20. stol., 1902, 1904, prva četrtina 21. stol., 2022-2024

Borovška cesta 86. Hotel stoji zahodno od osrednjega vaškega prostora s cerkvijo, na severni strani Borovške ceste.

Kranjska Gora - Kajža Borovška 46

sredina 18. stol., prva polovica 20. stol., tretja četrtina 20. stol., 1954, druga svetovna vojna

Borovška cesta 46. Hiša stoji v vzhodnem delu Kranjske Gore, na severni strani Borovške ceste.

Kranjska Gora - Kajža Podbreg 11

18. stol., 1763, 19. stol., 20. stol., prva četrtina 21. stol., 2018

Podbreg 11. Kajža je stala jugovzhodno od cerkve in središča Kranjske Gore, jugovzhodno ob križišču cest spodnje ceste skozi vas.

Kranjska Gora - Kajža Podbreg 29

18. stol., 19. stol., 20. stol.

Podbreg 29. Kajža stoji v jugozahodnem delu vaškega jedra Kranjske Gore, na južni strani ceste.

Kranjska Gora - Kajža Podbreg 5

zadnja četrtina 18. stol., 1776, prva četrtina 21. stol., 2009-2015

Podbreg 5. Kajža je stala v osrednjem delu Kranjske Gore, v stranski kajžarski ulici Podbreg, vzhodno pod cerkvijo.

Kranjska Gora - Kapelica ob Borovški cesti

druga polovica 19. stol.

Kapelica stoji v jugovzhodnem delu Kranjske Gore, na južni strani Borovške ceste, na desnem bregu potoka Pišnice.

Kranjska Gora - Kapelica ob glavni cesti

prelom 19. stol. in 20. stol.

Kapelica stoji jugozahodno ob obvozni regionalni cesti Jesenice-Rateče, južno ob odcepu ceste v Naselje Slavka Černeta in trasi opuščene železniške proge.

Kranjska Gora - Kip Kekca

zadnja četrtina 20. stol., 1982

Kip Kekca stoji v parku severovzhodno od hotela Lek, Vršiška cesta 38, v jugozahodnem delu Kranjske Gore.

Kranjska Gora - Kip Kozorog v Jasni

zadnja četrtina 20. stol., 1986-1988

Kip kozoroga stoji na naravni skali ob severni brežini severnega umetnega jezera Jasna, južno od Kranjske Gore in Vršiške ceste.

Kranjska Gora - Ljudski dom

19. stol., prva četrtina 20. stol.

Borovška cesta 81. Ljudski dom stoji sredi vaškega jedra Kranjske Gore, na jugovzhodnem robu osrednjega vaškega trga s cerkvijo.

Kranjska Gora - Lokacija vojaškega pokopališča iz prve svetovne vojne

prva polovica 20. stol., 1915-1917, 1937, prva svetovna vojna

Lokacija vojaškega pokopališča je zahodno od Kranjske Gore, na območju smučišč, severozahodno ob trasi smučarske žičnice, imenovane Požar.

Kranjska Gora - Napajalno korito pri hiši Borovška 7

prva četrtina 20. stol., 1904

Napajalno korito je na skrajnem vzhodnem delu Borovške ceste in Kanjske Gore, na desnem bregu potoka Pišnice, vzhodno od hiše Borovška cesta 7.

Kranjska Gora - Osnovna šola

tretja četrtina 20. stol., 1965-1970

Koroška ulica 12. Šola stoji v severnem delu Kranjske Gore, južno ob opuščeni železniški postaji in trasi Rudolfove železniške proge.

Kranjska Gora - Rojstna hiša Josipa Vandota

18. stol., zadnja četrtina 20. stol., 1982

Podbreg 27. Hiša stoji v strnjenem delu vasi, zahodno med župnijsko cerkvijo in reko Pišnico.

Kranjska Gora - Rojstna hiša Karla Šefmana

19. stol., zadnja četrtina 20. stol., 1983

Bezje 16. Šefmanov mlin stoji na desnem bregu ob strugi Save Dolinke, v severovzhodnem delu Kranjske Gore, severno od ceste Jesenice-Rateče.

Kranjska Gora - Spomenik padlim v NOB

druga četrtina 20. stol., 1947, prva četrtina 21. stol., 2003, druga svetovna vojna

Spomenik stoji južno pred vhodom na staro pokopališče ob Koroški cesti, kamor je bil prestavljen iz prejšnje lokacije ob Borovški cesti.

Kranjska Gora - Spomenik prvoborcu Ivanu Krivicu-Pavletu

tretja četrtina 20. stol., 1953, druga svetovna vojna

Spomenik stoji ob Vršiški cesti v Jasni, nasproti gostišča Jasna.

Kranjska Gora - Spomenik zadnjim bojem v drugi svetovni vojni

zadnja četrtina 20. stol., 1977, druga svetovna vojna

Spomenik stoji v severozahodnem delu naselja, na zelenici pred hotelom Kompas.

Kranjska Gora - Spominska plošča Simonu Robiču

zadnja četrtina 20. stol., 1984

Smerinje 2B. Zelo prezidana rojstna hiša stoji v zahodnem delu Kranjske Gore, spominska plošča je vzidana v vzhodnem delu južne fasade hiše.

Kranjska Gora - Staro pokopališče

zadnja četrtina 19. stol.

Staro pokopališče je ob Koroški cesti, severozahodno od starega vaškega dela Borovške vasi.

Kranjska Gora - Trasa železniške proge Jesenice-Rateče

druga polovica 19. stol., 1870, tretja četrtina 20. stol., 1966

Trasa proge poteka po Zgornjesavski dolini, pretežno ob reki Savi Dolinki, od Jesenic, južno mimo Dovjega, Belce in Gozd Martuljka, po severnem robu Kranjske Gore, južno mimo Podkorena in Rateč do meje z Italijo.

Kranjska Gora - Vaško jedro

11. stol., druga četrtina 14. stol., 1326, 18. stol., 19. stol., 1870, 20. stol.

Kranjska Gora leži v Zgornjesavski dolini, zahodno ob sotočju reke Save Dolinke in njenega desnega pritoka Pišnice, južno ob regionalni cesti Jesenice–Rateče.

Kranjska Gora - Vila Vršiška 73

prva polovica 20. stol.

Vršiška cesta 73. Vila stoji na levem bregu potoka Pišnica, južno od Kranjske Gore, zahodno od mostu kjer Vršiška cesta prečka potok Pišnico.

Kranjska Gora - Vršiška cesta

prva četrtina 20. stol., 1915-1917, prva svetovna vojna

Severni del Vršiške ceste poteka od Hotela Erika južno od Kranjske Gore do gorskega prelaza Vršič.

Kranjska Gora - Železniška postaja

tretja četrtina 19. stol., 1870, prva četrtina 20. stol., 1905, tretja četrtina 20. stol., 1966

Koroška ulica 13. Nekdanja železniška postaja stoji ob severnem robu vaškega jedra, južno od nove ceste Jesenice - Rateče.

Kranjska Gora - Železniški most

tretja četrtina 19. stol., 1868-1870, prelom 20. stol. in 21. stol., 1995-2001

Železniški most čez potok Pišnico stoji v vzhodnem delu Kranjske Gore, vzporedno s cesto Jesenice - Rateče.

Kranjska Gora - Znamenje sv. Bernarda Mentonskega

18. stol., 19. stol., 20. stol., 1930-1932, 1996-1997

Stoji na robu naselja, v bližini nekdanje železniške postaje in starega opuščenega pokopališča.

Kranjska Gora - Župnišče Borovška 76

prelom 19. stol. in 20. stol.

Borovška cesta 76. Župnišče stoji v osrednjem delu vaškega jedra Kranjske Gore, severovzhodno od cerkve in vaškega trga Gorice.

Kredarica - Kapela Marije Snežne

zadnja četrtina 19. stol., 1896, tretja četrtina 20. stol., 1952, zadnja četrtina 20. stol., 1992

Kapela stoji na Kredarici, na vzpetini v grebenu med Rjavino in Triglavom, vzhodno pod Triglavskim domom na Kredarici.

Log pri Kranjski Gori - Domačija Log 10

18. stol., 19. stol.

Log 10. Domačija stoji na jugozahodnem delu naselja, na Tarmanovem polju, južno od ceste Jesenice - Rateče.

Log pri Kranjski Gori - Domačija Log 6

19. stol.

Log 6. Domačija stoji sredi razložne vasi, južno ob stari cesti skozi vas in ceste Jesenice - Rateče.

Log pri Kranjski Gori - Domačija Log 7

18. stol., 19. stol.

Log 7. Domačija stoji na rahlo dvignjenem terenu, v vzhodnem delu vasi, severno ob stari cesti skozi vas in južno od magistralne ceste Jesenice - Rateče.

Log pri Kranjski Gori - Domačija Log 9

19. stol. (domnevno), druga četrtina 21. stol., 2025

Log 9. Domačija je stala v zahodnem delu vasi, severno ob cesti skozi vas, južno od magistralne ceste Jesenice-Rateče.

Log pri Kranjski Gori - Gospodarsko poslopje in kozolec pri hiši Log 3

19. stol.

Gospodarsko poslopje in kozolec stojita v vzhodnem delu naselja, južno od hiše Log 3 in magistralne ceste Jesenice - Rateče.

Log pri Kranjski Gori - Skupina kozolcev med Logom in Gozd Martuljkom

19. stol.

Kozolci stojijo na travnikih mad vasema Gozd Martuljek in Log, južno od regionalne ceste Jesenice-Kranjska Gora.

Log pri Kranjski Gori - Vas

18. stol., 19. stol.

Log leži ob cesti Jesenice - Rateče, vzhodno od Kranjske Gore, na desnem bregu reke Save Dolinke, v Zgornjesavski dolini.

Mojstrana - Arheološko območje Grančiše

prazgodovina

Skalni greben jugozahodno od vasi, tik ob vstopu v dolino Vrat.

Mojstrana - Cerkev sv. Klemena

srednji vek, druga četrtina 17. stol., 1640, 18. stol.

Vzhodno od naselja, južno od Save, ob cesti ki pelje v Mojstrano.

Mojstrana - Domačija Cesta v Radovno 1

18. stol., 19. stol.

Cesta v Radovno 1. Domačija stoji na vzpetini v jugovzhodnem delu vasi, vzhodno od ceste v Zgornjo Radovno.

Mojstrana - Domačija Cesta v Radovno 3

18. stol., 19. stol.

Cesta v Radovno 3. Domačija stoji na vzpetini v jugovzhodnem delu Mojstrane, vzhodno ob cesti v Zgornjo Radovno.

Mojstrana - Domačija Triglavska 4

prelom 19. stol. in 20. stol.

Triglavska 4. Domačija stoji v severnem delu vaškega jedra Mojstrane, jugozahodno od Požgancovega mostu čez reko Savo Dolinko.

Mojstrana - Domačija Ulica Jakoba Aljaža 18

zadnja četrtina 18. stol., 1780, zadnja četrtina 19. stol., 1885, prva četrtina 21. stol., 2001

Ulica Jakoba Aljaža 18. Domačija stoji v severnem delu vaškega jedra, nad desnim bregom reke Save. Pred uvedbo uličnega sistema Mojstrana 22.

Mojstrana - Domačija Ulica Jakoba Aljaža 22

prva polovica 19. stol., 1815

Ulica Jakoba Aljaža 22. Domačija stoji sredi vaškega jedra Mojstrane, severno ob križišču vaških cest.

Mojstrana - Domačija Ulica Jakoba Aljaža 24

prelom 18. stol. in 19. stol., 1795-1802

Ulica Jakoba Aljaža 24. Domačija stoji v osrednjem delu vaškega jedra.

Mojstrana - Domačija Ulica Janeza Polde 4

19. stol., 20. stol.

Ulica Janeza Polde 4. Domačija stoji v osrednjem delu Mojstrane, jugozahodno od križišča cest in mostu čez potok Bistrico.

Mojstrana - Gospodarsko poslopje domačije Ulica Janeza Polde 1

prelom 19. stol. in 20. stol.

Gospodarsko poslopje stoji na domačiji pri Tilču, Ulica Janeza Polde 1, sredi vaškega jedra Mojstrane, jugovzhodno od mostu čez Bistrico in križišča vaških cest.

Mojstrana - Gospodarsko poslopje pri hiši Kurirska pot 12

18. stol.

Kurirska pot 12. Gospodarsko poslopje je stalo v jugozahodnem kajžarskem delu Mojstrane, nad desnim bregom potoka Bistrica.

Mojstrana - Gospodarsko poslopje pri hiši Ulica Jakoba Aljaža 20

sredina 19. stol., 20. stol.

Gospodarsko poslopje stoji severozahodno ob hiši Ulica Jakoba Aljaža 20, v severozahodnem delu vaškega jedra Mojstrane, vzhodno od križišča ulice Jakoba Aljaža in Delavske ulice.

Mojstrana - Hiša Kurirska pot 5

druga polovica 19. stol., 20. stol.

Kurirska pot 5. Hiša stoji v jugozahodnem delu vaškega jedra Mojstrane, na desnem bregu potoka Bistrice.

Mojstrana - Hiša Savska 7

18. stol., 1778, zadnja četrtina 20. stol., 1987, 1988

Savska cesta 7. Hiša stoji v vzhodnem delu Mojstrane, severno ob Savski cesti.

Mojstrana - Hiša Triglavska 12

prva polovica 19. stol., 20. stol.

Triglavska cesta 12. Hiša stoji v osrednjem delu Mojstrane, severozahodno ob Triglavski ulici. Na severovzhodnem delu se drži sosednje hiše pod isto streho.

Mojstrana - Hiša Triglavska 16

sredina 19. stol.

Triglavska cesta 16. Hiša stoji ob križišču sredi vaškega jedra Mojstrane, severno od mostu čez potok Bistrico, na njenem levem bregu.

Mojstrana - Hiša Ulica Jakoba Aljaža 10

prva četrtina 20. stol., 1907

Ulica Jakoba Aljaža 10. Hiša stoji v severnem delu vaškega jedra Mojstrane, na severni strani ulice, ob njej drvarnica.

Mojstrana - Hiša Ulica Jakoba Aljaža 17

prelom 19. stol. in 20. stol.

Ulica Jakoba Aljaža 17. Hiša stoji v severnem delu vaškega jedra Mojstrane, na severni strani ulice.

Mojstrana - Kajža Ulica Janeza Polde 10

18. stol., 1791

Ulica Janeza Polde 10. Kajža stoji v jugozahodnem delu Mojstrane, na desnem bregu potoka Bistrica.

Mojstrana - Požgancev most

prva četrtina 20. stol., 1911-1912, zadnja četrtina 20. stol., 1997

Požgancev most čez Savo Dolinko je zgrajen na cesti Mojstrana - Dovje.

Mojstrana - Rojstna hiša Mihaela Ambrožiča

19. stol., 20. stol., 1983

Triglavska cesta 21. Sredi naselja ob cesti.

Mojstrana - Španova hiša

17. stol., prva polovica 18. stol., 1747, 19. stol.

Savska cesta 13. Hiša stoji v vzhodnem delu vaškega jedra.

Mojstrana - Spomenik padlim borcem na planini Mežakla

tretja četrtina 20. stol., 1974, druga svetovna vojna

Jugovzhodno od Mojstrane, južno pod Jerebikovcem in Malim vrhom, na zahodnem robu planine Mežakle stoji spomenik.

Mojstrana - Spominska plošča na hiši Cesta v Radovno 3

zadnja četrtina 20. stol., 1979, druga svetovna vojna

Cesta v Radovno 3. V jugovzhodnem delu vasi zahodno nad cesto, ki pelje v Mojstrano mimo cerkve sv. Klemena.

Mojstrana - Spominska plošča na hiši Ulica Alojza Rabiča 31

tretja četrtina 20. stol., 1951, druga svetovna vojna

Ulica Alojza Rabiča 31. V zahodnem delu naselja, vzhodno pod Velikim bregom.

Mojstrana - Spominska plošča padlim gasilcem v NOB

tretja četrtina 20. stol., 1963, druga svetovna vojna

Spominska plošča je vzidana v vzhodni del južne fasade gasilskega doma v Mojstrani, Savska cesta 3.

Mojstrana - Triglavska muzejska zbirka

Triglavska cesta 50 (po domače Jozelnova hiša). Št. parcele 1349 in 1350 k.o. Dovje. Zbirka je razporejena v treh etažah (ena soba v pritličju, štiri v prvem in dve v drugem nadstropju).

Mojstrana - Vas

druga polovica 13. stol., 18. stol., 19. stol., 20. stol.

Mojstrana leži v Zgornjesavski dolini, jugozahodno ob sotočju reke Save Dolinke in potoka Bistrice.

Mojstrana - Vila Cesta v Radovno 9

prva polovica 20. stol.

Cesta v Radovno 9. Vila stoji v jugovzhodnem delu Mojstrane, vzhodno ob cesti v Zgornjo Radovno.

Mojstrana - Vila Savska 5

prva četrtina 20. stol., 1905

Savska cesta 5. Vila stoji v osrednjem delu vaškega jedra Mojstrane, ob desnem bregu potoka Bistrica, severozahodno ob Savski cesti.

Mojstrana - Vrtaška planina

19. stol., druga četrtina 20. stol.

Vrtaška planina leži zahodno nad Mojstrano, vzhodno pod Vrtaškim vrhom in s pogledom na Špik.

Mojstrana - Znamenje ob Savski cesti

sredina 19. stol.

Slopno znamenje stoji v vzhodnem delu vasi, južno ob Savski cesti, nasproti hiše Savska cesta 8.

Mojstrana - Znamenje pri cerkvi sv. Klemena

18. stol., 19. stol., 20. stol.

Znamenje stoji vzhodno od vasi.

Planica - Športni smučarski center

sredina 20. stol., 1928-1936, 1949, 1953, 1955-1956, 1960, 1969, prva četrtina 21. stol., 2010-2015, druga svetovna vojna

Športni center Planica obsega območje pod Poncami, med Ratečami in dolino Tamar.

Planina Belca - Grob Benjamina Hrovata

druga četrtina 20. stol., 1945, druga svetovna vojna

Severozahodno nad Dovjem, nad potokom Belca na planini Belca v Karavankah, na ledini imenovani na Kolenu je spominsko obeležje.

Podkoren - Arheološko območje Medvedjek

prazgodovina

Arheološko območje Medvedjek obsega hrib severno nad Podkorenom, severno nad cesto, ki pelje k mejnemu prehodu na Korenskem sedlu.

Podkoren - Cerkev sv. Andreja

zadnja četrtina 14. stol., 1390, zadnja četrtina 19. stol., 1899

Cerkev stoji na jugozahodnem robu vasi Podkoren, severno nad novejšo cesto in južno ob stari cesti Kranjska gora-Rateče.

Podkoren - Domačija Podkoren 17

18. stol., 19. stol.

Podkoren 17. Domačija stoji v jugovzhodnem delu vaškega jedra, južno ob vaški cesti in križišču cest, ki vodijo na gorico - vaški trg v Podkorenu iz južne in vzhodne smeri.

Podkoren - Domačija Podkoren 48

18. stol.

Podkoren 48. Domačija stoji na severovzhodnem robu naselja, vzhodno ob stari poti na prelaz Podkoren.

Podkoren - Domačija Podkoren 61

18. stol., 19. stol.

Podkoren 61. Domačija stoji v severozahodnem, kajžarskem delu vasi, zahodno ob stari poti čez vas in na Mednarodni mejni prehod Podkoren, postavljena v breg.

Podkoren - Domačija Podkoren 72

18. stol., 19. stol.

Podkoren 72. Domačija stoji v osrednjem delu vasi, na zahodnem robu osrednjega vaškega trga.

Podkoren - Domačija Podkoren 98

zadnja četrtina 18. stol., 1787 (omemba), 19. stol.

Podkoren 98. Domačija stoji v jugovzhodnem delu Podkorena, ob desnem bregu potoka Krotnjak.

Podkoren - Freska na hiši Podkoren 93

19. stol.

Freska je na hiši Podkoren 93, ki stoji v osrednjem delu vasi, na južnem robu vaškega trga - gorice, med oknoma na severozahodnem delu severne obcestne fasade.

Podkoren - Gospodarsko poslopje pri hiši Podkoren 13

19. stol.

Gospodarsko poslopje in vrt stojita pri hiši Podkoren 13, v jugovzhodnem delu vaškega jedra, vzhodno ob potoku Krotnjak.

Podkoren - Gospodarsko poslopje pri hiši Podkoren 41

druga polovica 19. stol., prva četrtina 21. stol., 2017

Gospodarsko poslopje je stalo v sklopu domačije Podkoren 41, na severovzhodnem robu naselja, zahodno ob cesti Kranjska Gora - Mednarodni mejni prehod Podkoren.

Podkoren - Gostilna Vitranc

druga četrtina 20. stol., 1940

Podkoren 94. Gostilna stoji v osrednjem delu vasi, na vzhodnem robu vaškega trga - gorice.

Podkoren - Grobišče borcev NOB

druga četrtina 20. stol., 1948, druga svetovna vojna

Grobišče borcev NOV je na pokopališču cerkve sv. Andreja v Podkorenu, ob južni fasadi cerkvene ladje.

Podkoren - Hiša Podkoren 14

19. stol., 20. stol.

Podkoren 14. Hiša stoji jugovzhodno od vaškega trga - gorice, na desnem bregu potoka Krotnjak, zahodno od nove ceste, ki pelje na Mednarodni mejni prehod Podkoren.

Podkoren - Hiša Podkoren 18

prva polovica 17. stol., sredina 19. stol., zadnja četrtina 20. stol.

Podkoren 18. Hiša stoji na vzhodnem robu osrednjega dela naselja, vzhodno od vaškega trga, severno ob križišču vaških cest.

Podkoren - Hiša Podkoren 20

16. stol., prva polovica 18. stol., 1747, prva četrtina 19. stol., 1824, prva četrtina 21. stol.

Podkoren 20. Stavba stoji v osrednjem delu naselja, na severovzhodnem robu osrednjega trga - gorice.

Podkoren - Hiša Podkoren 5

18. stol., zadnja četrtina 19. stol.

Podkoren 5. Hiša stoji v gruči hiš v jugovzhodnem delu vasi, imenovanem Koren, severno od ceste Jesenice-Rateče in sotočja potoka Krotnjak in Save Dolinke.

Podkoren - Hiša Podkoren 64

pozni srednji vek, druga četrtina 18. stol., 1749

Podkoren 64. Hiša stoji v vaškem jedru Podkorena, severno od vaškega središča z lipo, severovzhodno od cerkve sv. Andreja in zahodno od potoka Krotnjaka.

Podkoren - Hiša Podkoren 70

prva polovica 17. stol., 18. stol., 19. stol.

Podkoren 70. Hiša stoji v zahodnem delu naselja, na zahodni strani stare poti proti kajžarskemu delu vasi in proti prelazu Podkoren.

Podkoren - Hiša Podkoren 73

18. stol., 19. stol., 20. stol.

Podkoren 73. Hiša stoji v osrednjem delu vasi, zahodno ob trgu - gorici, severno ob cesti, ki vodi iz centra vasi proti cerkvi in Ratečam.

Podkoren - Hiša Podkoren 95

16. stol., 17. stol., 19. stol.

Podkoren 95. Hiša stoji v osrednjem delu vasi, vzhodno od vaškega trga - gorice, vzhodno ob hotelu Vitranc, ob desnem bregu potoka Krotnjak, jugozahodno od mostu.

Podkoren - Hiša Podkoren 97

prva četrtina 20. stol., 1907

Podkoren 97. Hiša stoji v južnem delu vasi, južno od vaškega trga - gorice, zahodno od potoka Krotnjak.

Podkoren - Kajža Podkoren 31

zadnja četrtina 18. stol., 1798, druga četrtina 19. stol., 1847, 1849, prva polovica 20. stol.

Podkoren 31. Kajža stoji v severovzhodnem, nekoč kajžarskem delu Podkorena, na desnem bregu potoka Krotnik.

Podkoren - Kajža Podkoren 38

18. stol., prva polovica 19. stol.

Podkoren 38. Kajža stoji v severnem delu vaškega jedra, v grapi potoka Krotnjak, prislonjena ob breg.

Podkoren - Kajža Podkoren 56

18. stol., 19. stol.

Podkoren 56. Kajža stoji v severnem delu vasi, na desnem bregu potoka Krotnjak, zahodno ob vaški cesti.

Podkoren - Kajža Podkoren 60

18. stol., 1778, 19. stol., prva četrtina 21. stol.

Podkoren 60. Kajža Pri Gorenku stoji v severnem, kajžarskem delu vasi, zahodno ob stari poti na mejni prehod Podkoren.

Podkoren - Kajža Podkoren 62

16. stol., 17. stol., 18. stol., 21. stol.

Podkoren 62. Domačija stoji v severnem, kajžarskem delu naselja, zahodno ob stari poti čez vas in proti Mednarodnemu mejnemu prehodu Podkoren.

Podkoren - Napajalno korito nasproti hiše Podkoren 5

zadnja četrtina 19. stol., 1886

Napajalno korito stoji v jugovzhodnem delu Podkorena, v sklopu hiš, ki stojijo odmaknjene od ostalega dela vasi, vzhodno od sotočja potoka Krotnjak in Save Dolinke, južno od hiše Podkoren 5.

Podkoren - Napajalno korito v zgornjem delu vasi

19. stol.

Napajalno korito stoji v severozahodnem delu vasi, pravokotno na vaško cesto, ob hiši Podkoren 62.

Podkoren - Pokopališče

srednji vek, 19. stol., prva svetovna vojna, druga svetovna vojna

Pokopališče je na jugozahodnem robu vasi Podkoren, južno pod staro cesto Kranjska Gora-Rateče, okoli cerkve sv. Andreja. Spominski plošči sta pritrjeni na sredino severne fasade cerkvene ladje.

Podkoren - Poštna postaja pri Razingerju

18. stol., 19. stol.

Podkoren 63. V severozahodnem delu vasi ob glavni poti.

Podkoren - Preša za živino

19. stol.

Preša stoji v osrednjem delu Podkorena, vzhodno od osrednjega trga – gorice, vzhodno ob mostu čez potok Krotnjak, severno ob cesti skozi vas, južno pred nekdanjo kovačnico, Podkoren 19.

Podkoren - Razpelo

prelom 19. stol. in 20. stol.

Razpelo stoj na jugozahodnem robu vasi Podkoren, severozahodno pred hišo Podkoren 18B, ob ovinku nekdanje glavne poti na mejni prehod Podkoren.

Podkoren - Rovt Kramarjeva poljana

19. stol.

Rovt s stajo je severno nad vasjo Podkoren, na Kramarjevem polju, vzhodno ob cesti, ki vodi na mejni prehod Podkoren.

Podkoren - Slopno znamenje

prelom 18. stol. in 19. stol.

Slopno znamenje stoji jugozahodno od Podkorena, na jugovzhodnem robu Zelencev, severno od opuščene trase Rudolfove železniške proge.

Podkoren - Spominska plošča borcem za severno mejo

tretja četrtina 20. stol., 1973

Spominska plošča je vzidana na zahodno fasado stavbe Podkoren 20, ki stoji sredi naselja, na severovzhodnem robu osrednjega trga - gorice.

Podkoren - Spominska plošča Mihu Arihu

zadnja četrtina 20. stol., 1979, druga svetovna vojna

Spominska plošča je pritrjena v severni del vzhodne fasade hiše Podkoren 79.

Podkoren - Vas

15. stol., 18. stol., 19. stol.

Vas Podkoren leži v Zgornjesavski dolini, na vršaju potoka Krotnjaka, na južnem pobočju Karavank, ob starih tovornih cestah, ki vodita čez mejni prehod Korensko sedlo v Avstrijo ter preko Rateč v Italijo.

Podkoren - Žaga in mlin ob Krotnjaku

19. stol., 20. stol.

Žaga in mlin stojita v severnem delu Podkorena, v grapi potoka Krotnjak, na njegovem levem bregu je žaga in desnem bregu mlin.

Podkoren - Železniška postaja

druga četrtina 20. stol., 1931

Podkoren 88. Nekdanja železniška postaja stoji južno od Podkorena, severno ob vznožju smučišča Podkoren.

Rateče - Arheološko najdišče sv. Tomaž

pozna rimska doba

Arheološko najdišče je na zahodnem robu naselja Rateče, v cerkvi sv. Tomaža in njeni okolici.

Rateče - Čebelnjak

19. stol.

Čebelnjak stoji severovzhodno od mejnega prehoda Rateče, severno nad cesto Rateče-Trbiž, na podbočju hriba med sadnim drevjem.

Rateče - Cerkev sv. Duha

16. stol., 17. stol., zadnja četrtina 18. stol., 1786, 1791, 19. stol., 20. stol.

Cerkev stoji ob stari cesti skozi vas, v vzhodnem delu naselja.

Rateče - Cerkev sv. Tomaža

visoki srednji vek, zadnja četrtina 14. stol., 1390 (omemba), sredina 15. stol., tretja četrtina 18. stol., 1758

Cerkev stoji na pokopališču v jugozahodnem delu Rateč.

Rateče - Domačija Rateče 1

sredina 19. stol.

Rateče 1. Domačija stoji na skrajnem vzhodnem robu vasi Rateče, južno ob stari vstopni cesti v vas iz smeri Jesenic proti Trbižu.

Rateče - Domačija Rateče 12

sredina 19. stol.

Rateče 12. Nekdanja gostilna pri Jalovcu stoji v vzhodnem delu Rateč, vzhodno ob cesti v vas.

Rateče - Domačija Rateče 122

18. stol., 19. stol., prva četrtina 21. stol., 2009, 2010

Rateče 122. Domačija je stala v severnem delu Rateč, severno od vaškega trga, pravokotno na cesto, ki vodi v severni del vasi.

Rateče - Domačija Rateče 124

prva četrtina 19. stol., prelom 19. stol. in 20. stol.

Rateče 124. Domačija stoji v severnem delu vasi Rateče, zahodno ob cesti proti Žalam.

Rateče - Domačija Rateče 132

prva četrtina 19. stol., prva četrtina 20. stol., 1905, 1921

Rateče 132. Domačija stoji severno ob vaškem trgu Gorici, severno ob razcepu vaških poti in je s svojo postavitvijo prilagojena terenu.

Rateče - Domačija Rateče 133

prva četrtina 19. stol., prva četrtina 20. stol., 1905

Rateče 133. Domačija stoji severno ob osrednjem vaškem trgu Gorici v Ratečah, severovzhodno ob razscepu stranskih vaških poti.

Rateče - Domačija Rateče 2

sredina 19. stol.

Rateče 2. Domačija stoji na skrajnem vzhodnem robu Rateč, severno ob nekdanji glavni vstopni cesti v vas iz smeri Jesenic.

Rateče - Domačija Rateče 31

18. stol., prelom 19. stol. in 20. stol., 1905

Domačija stoji vzhodno od vaškega trga Gorice v Ratečah, vzhodno ob cesti skozi vas.

Rateče - Domačija Rateče 38

18. stol., prva četrtina 20. stol., 1905

Rateče 38. Domačija stoji sredi Rateč, na vaškem trgu Gorice.

Rateče - Domačija Rateče 44

17. stol., prva polovica 19. stol., tretja četrtina 19. stol., 1856

Rateče 44. Domačija stoji južno od osrednjega vaškega trga Gorice, na vzhodni strani vaške poti, s hišo postavljeno vzporedno ob pot.

Rateče - Domačija Rateče 63

18. stol., prva četrtina 19. stol., prva četrtina 20. stol., 1905

Rateče 63. Domačija stoji v vzhodnem nizu hiš ob vaški poti, v jugozahodnem delu vaškega jedra.

Rateče - Domačija Rateče 67

18. stol., 19. stol., prva četrtina 20. stol., 1905

Rateče 67. Domačija stoji v južnem delu naselja, na vzhodni strani ceste, ki povezuje osrednji del vasi s pokopališčem in cerkvijo sv. Tomaža.

Rateče - Domačija Rateče 89

sredina 19. stol.

Rateče 89. Domačija stoji v zahodnem delu Rateč, vzhodno ob cesti, ki pelje skozi vas proti mejnemu prehodu z Italijo.

Rateče - Domačija Rateče 90

prva četrtina 19. stol.

Rateče 90. Domačija stoji v zahodnem delu Rateč, jugovzhodno od ceste, ki vodi iz Rateč proti mejnemu prehodu z Italijo.

Rateče - Doprsni kip Josipa Lavtižarja

zadnja četrtina 20. stol., 1993

Spomenik Josipu Lavtižarju stoji na zelenici ob severni strani obzidja cerkve sv. Duha, južno ob glavni cesti skozi Rateče.

Rateče - Freska na hiši Rateče 152

tretja četrtina 19. stol., 1856, zadnja četrtina 20. stol., 1995

Freska je na južnem delu vhodne fasade hiše Rateče 152, ki stoji vzhodno od osrednjega vaškega trga.

Rateče - Freska Višarske Marije na hiši Rateče 86

tretja četrtina 19. stol., 1857, prva četrtina 21. stol., 2016

Freska je med oknoma na južni vhodni obcestni fasadi hiše Rateče 86 (gostilna Šurc), v zahodnem delu Rateč, ob stari vaški in romarski poti.

Rateče - Gospodarsko poslopje pri hiši Rateče 138

19. stol.

Gospodarsko poslopje stoji vzhodno ob hiši Rateče 138, v severovzhodnem delu naselja.

Rateče - Grob Josipa Lavtižarja

druga četrtina 20. stol., 1943

Na pokopališču na zahodnem robu vasi leži na južni strani cerkve sv. Tomaža grob, na fasado cerkve je vzidana nagrobna plošča.

Rateče - Hiša Rateče 151

prelom 19. stol. in 20. stol., prva četrtina 21. stol., 2004-2005

Rateče 151. Hiša stoji severovzhodno od osrednjega vaškega trga Gorice, južno od napajalnega korita.

Rateče - Hiša Rateče 34

19. stol., prva četrtina 20. stol., 1905

Rateče 34. Hiša stoji v vaškem jedru Rateč, na jugovzhodnem delu osrednjega trga Gorice, na južni strani glavne ceste skozi vas.

Rateče - Hiša Rateče 36

17. stol., 19. stol., prva četrtina 21. stol.

Rateče 36. Domačija je stala v osrednjem delu vasi, na južni strani osrednjega vaškega trga, imenovanega Gorica.

Rateče - Hiša Rateče 40

18. stol., druga četrtina 19. stol., 1848, prva četrtina 20. stol., 1905

Rateče 40. Hiša stoji v severozahodnem delu osrednjega trga Gorice v Ratečah.

Rateče - Hiša Rateče 43

prelom 18. stol. in 19. stol., prelom 20. stol. in 21. stol., 1995, 2004

Rateče 43. Hiša stoji v južnem delu vaškega jedra Rateč, zahodno ob vaški poti.

Rateče - Kapelica sv. Antona

zadnja četrtina 19. stol., 1875

Kapelica stoji v križišču dveh cest ob lipi v zahodnem delu vasi, jugozahodno od gostilne Šurc.

Rateče - Napajalno korito pri domačiji Rateče 2

prelom 19. stol. in 20. stol.

Napajalno korito stoji v vzhodnem delu Rateč, zahodno od hiše Rateče 2, severno od stare ceste Jesenice-Trbiž, severovzhodno ob križišču vaških poti.

Rateče - Napajalno korito v severovzhodnem delu vasi

prelom 19. stol. in 20. stol.

Napajalno korito stoji v severovzhodnem delu Rateč, vzhodno ob vrtu hiše Rateče 150.

Rateče - Pokopališče

visoki srednji vek, pozni srednji vek

Pokopališče leži na južnem robu vasi, okoli cerkve sv. Tomaža.

Rateče - Poznoantična naselbina

pozna rimska doba

Arheološko najdišče obsega greben, ki se na severu zajeda v severni del naselja, njegovo zahodno vznožje in najstarejši del naselja z osrednjim trgom ter hišo Rateče 43.

Rateče - Senožeti Trebiže

19. stol.

Senožeti Trebiže so severno nad vasjo Rateče, južno pod Pečjo, jugovzhodno pod tromejo Slovenije, Italije in Avstrije.

Rateče - Spomenik borcem in internirancem NOB

tretja četrtina 20. stol., 1950, druga svetovna vojna

Spomenik stoji ob križišču vzhodne ceste v Rateče in stare opuščene deželne ceste, jugovzhodno od cerkve sv. Duha.

Rateče - Spominska plošča padlim v 1. svetovni vojni

prva četrtina 20. stol., 1919, prva svetovna vojna

Spominska plošča je pritrjena na zahodni del severne strani obzidja cerkve sv. Duha, južno ob glavni cesti skozi Rateče.

Rateče - Spominska plošča v NOB padlim gasilcem

tretja četrtina 20. stol., 1958, druga svetovna vojna

Spominska plošča je pritrjena na vzhodni del južne fasade gasilskega doma, Rateče 83.

Rateče - Vas

14. stol., 19. stol., prva četrtina 20. stol., 1905

Vas leži na prisojni strani Karavank, nasproti vhoda v dolino Planice. Rateče so zadnja vas ob poti, ki vodi po Zgornjesavski dolini proti Italiji.

Rateče - Vila Rateče 162

druga četrtina 20. stol., 1934

Rateče 162. Vila stoji južno od vasi, v gozdu vzhodno od ceste v Planico in Tamar.

Rateče - Železniška postaja Rateče-Planica

tretja četrtina 19. stol., 1870, druga četrtina 20. stol., 1932, tretja četrtina 20. stol., 1964

Rateče 159, 159A. Nekdanja železniška postaja je južno od vasi Rateče, ob kolesarski progi urejeni na opuščeni trasi železnice.

Rateče - Znamenje v bližini mejnega prehoda

18. stol.

Zahodno od vasi med staro in obvozno cesto.

Rateče - Župnišče Rateče 24

zadnja četrtina 18. stol., 1785

Rateče 24. Župnišče stoji v vzhodnem delu osrednjega dela - vaškega jedra Rateč, severno od cerkve sv. Duha in ceste skozi vas.

Škrlatica - Spominski križ žrtvam planin in padlim planincem v NOB

zadnja četrtina 20. stol., 1996, druga svetovna vojna

Križ stoji na vrhu Škrlatice na nadmorski višini 2740 v Julijskih Alpah, v pogorju med dolino Vrat in dolino Pišnice, južno od Gozd Martuljeka.

Srednji Vrh nad Martuljkom - Domačija Srednji Vrh 15

17. stol., prelom 19. stol. in 20. stol.

Srednji Vrh 15. Domačija stoji v vzhodnem delu naselja, ob in nad levim bregom potoka Jerman.

Srednji Vrh nad Martuljkom - Domačija Srednji Vrh 17

17. stol., 18. stol., 19. stol., 20. stol.

Srednji Vrh 17. Vahova domačija stoji v vzhodnem delu naselja, ob in nad levim bregom potoka Jerman.

Srednji vrh nad Martuljkom - Domačija Srednji vrh 19

zadnja četrtina 16. stol., prva polovica 17. stol., prva polovica 19. stol.

Srednji vrh 19. Na samoti na skrajnem V robu vasi.

Srednji Vrh nad Martuljkom - Domačija Srednji Vrh 3

prelom 16. stol. in 17. stol., 19. stol.

Srednji vrh 3. Jureževa domačija stoji v zahodnem delu vasi, vzhodno nad Jureževim grabnom.

Srednji Vrh nad Martuljkom - Domačija Srednji Vrh 8

prva polovica 17. stol., 19. stol., 20. stol.

Srednji vrh 8. Domačija stoji severozahodno od glavnega dostopa v vas, jugozahodno od Hlebanjeve domačije.

Srednji Vrh nad Martuljkom - Hiša Srednji Vrh 12

druga polovica 19. stol., prva četrtina 20. stol.

Srednji vrh 12. Hiša stoji v osrednjem delu Srednjega Vrha, nad desnim bregom potoka Jerman, jugovzhodno pod kapelo sv. Trojice.

Srednji Vrh nad Martuljkom - Hiša Srednji Vrh 4

prva polovica 17. stol., 18. stol., 19. stol., 20. stol.

Srednji vrh 4. Hiša stoji na zahodnem robu naselja, severozahodno nad Gozd Martuljkom.

Srednji Vrh nad Martuljkom - Hlebanjeva hiša

prva četrtina 16. stol., 1506, zadnja četrtina 17. stol., 19. stol.

Srednji Vrh 9. Hiša stoji na razgledni legi sredi razložene vasi Srednji Vrh, severno ob cesti, ki vodi h kmetijam v zahodnem delu vasi.

Srednji Vrh nad Martuljkom - Hlebanjeva hleva na Lomu

19. stol.

Hleva stojita severno nad Hlebanjevo domačijo Srednji vrh 9, na senožeti Lom.

Srednji Vrh nad Martuljkom - Hlebanjeva kapelica

18. stol.

Kapelica stoji v sklopu Hlebanjeve domačije Srednji vrh 9, zahodno od hiše, severno nad cesto, ki vodi v zahodni del vasi.

Srednji Vrh nad Martuljkom - Jureževa kapelica

19. stol.

Kapelica stoji v zahodnem delu vasi Srednji Vrh nad Gozd Martuljkom, južno ob stari poti, ki je vodila od Jureževe in Merklnove domačije proti Gozd Martuljku.

Srednji Vrh nad Martuljkom - Kapela sv. Trojice

druga četrtina 19. stol., 1827

Kapela sv. Trojice stoji na rahli vzpetini sredi razložene vasi, severno od razcepa glavne vaške ceste proti vzhodnemu in zahodnemu delu vasi .

Srednji Vrh nad Martuljkom - Smolejevo znamenje

18. stol.

Znamenje stoji v osrednjem delu razložene vasi, zahodno od Smolejeve domačije, Srednji Vrh 8, severno ob nekdanji poti, ki je vodila iz Gozd Martuljka k Smolejevi domačiji in v Srednji Vrh.

Srednji Vrh nad Martuljkom - Spominska plošča kurirski postaji G-32

zadnja četrtina 20. stol., 1982, druga svetovna vojna

Spominska plošča je vzidana v zalomu vzhodne fasade, pod lesenim balkonom, Počitniškega doma Srednji Vrh (prej Mladinski dom), Srednji Vrh 10.

Srednji Vrh nad Martuljkom - Spominsko znamenje partizanski vasi

zadnja četrtina 20. stol., 1982, druga svetovna vojna

Spominsko obeležje je na zahodnem robu vasi, južno ob cesti, ki vodi iz Gozda Martuljka na Srednji vrh, severno od Mladinskega počitniškega doma, Srednji Vrh 10.

Srednji Vrh nad Martuljkom - Vas

15. stol., 16. stol., 17. stol.

Na južnem pobočju Karavank, na polici severno nad Gozd Martuljekom in nad Savo Dolinko.

Srednji Vrh nad Martuljkom - Vavčarjeva kapela

druga četrtina 19. stol., 1844

Ob poti, ki pelje k Vavčarju, zahodno od domačije Srednji vrh 19.

Tamar - Kapela Marije pomagaj

druga četrtina 20. stol., 1936, prva četrtina 21. stol., 2002

Kapela stoji v zatrepu doline Tamar, pred planinsko kočo v Tamarju.

Tamar - Spomenik zavezniškim letalcem

prva četrtina 21. stol., 2004, druga svetovna vojna

Spomenik je na koncu doline Tamar, jugovzhodno od objekta nekdanje karavle, Rateče 169, in južno od Doma v Tamarju, Rateče 168.

Triglav - Aljažev stolp

zadnja četrtina 19. stol., 1895, prva četrtina 21. stol., 2018

Stolp stoji na vrhu Triglava, na najvišji koti Slovenije.

Triglav - Spominska plošča Marku Pernhartu

prva četrtina 20. stol., 1907

Plošča je vzidana ob planinski poti, v skalo sredi grebena med Malim Triglavom in vrhom Triglava.

Triglav - Spominska plošča Valentinu Vodniku

zadnja četrtina 19. stol., 1895

Plošča je vzidana v skalo ob planinski poti, med grebenom Malega Triglava in vrhom Triglava.

Vrata pri Mojstrani - Aljažev dom

prva četrtina 20. stol., 1910, zadnja četrtina 20. stol., 1978

Triglavska cesta 89. Aljažev dom stoji v dolini Vrat, 12 kilometrov jugozahodno od Mojstrane, med Cmirom in Stenarjem.

Vrata pri Mojstrani - Kapela sv. Cirila in Metoda

druga četrtina 20. stol., 1925-1927

Aljaževa kapela stoji ob robu gozdne jase severozahodno od Aljaževega doma, v izteku doline Vrat, ob vznožju Triglava.

Vrata pri Mojstrani - Spomenik padlim partizanom planincem

tretja četrtina 20. stol., 1953, druga svetovna vojna

V zatrepu doline Vrat, južno nad Aljaževim domom ob poti in ob strugi Bistrice.

Vršič - Grobišče 63 ruskih vojnih ujetnikov pod Erjavčevo kočo

prva četrtina 20. stol., 1916, prva svetovna vojna

Grobišče je severovzhodno pod Vršiškim prelazom, na severovzhodnem pobočju pod Erjavčevo kočo, v gozdu levo od ceste, ki pelje iz Kranjske Gore na prelaz Vršič in Trento.

Vršič - Grobišče neznanih ruskih ujetnikov pod Erjavčevo kočo

prva četrtina 20. stol., 1916, prva svetovna vojna

Grobišče leži na zahodnem pobočju vzpetine z Erjavčevo kočo, levo od dostopne pešpoti h koči in ceste, ki pelje iz Kranjske Gore preko Vršiča v Trento.

Vršič - Ruska kapelica

prva polovica 20. stol., 1917, 1936-1937, prva četrtina 21. stol., 2006, prva svetovna vojna

Kapela stoji v gozdu, zahodno nad cesto čez preval Vršič.

Vršič - Ruski križ

prva četrtina 20. stol., 1914-1915, prva svetovna vojna

Ruski križ stoji severno ob cesti na Vršič, vzhodno od prvih cestnih ovinkov in Ruske kapelice, severno od lokacije taborišča ruskih vojnih ujetnikov.

Vršič - Taborišče ruskih vojnih ujetnikov

prva četrtina 20. stol., 1915-1917, druga četrtina 20. stol., 1944, prva svetovna vojna, druga svetovna vojna

Taborišče ruskih vojnih ujetnikov in spodnja nakladalna postaja tovorne žičice je bila na levem bregu potoka Pišnica, severno od planine Mali Tamar, pod Vršiško cesto pri Ruskem križu pri prvih cestnih ovinkih.

Zgornja Radovna - Domačija Zgornja Radovna 18

17. stol., 1609, druga polovica 18. stol., 1756, zadnja četrtina 19. stol., 1889, zadnja četrtina 20. stol., 1977, 1982, druga svetovna vojna

Zgornja Radovna 18. Hiša stoji v severovzhodnem delu Zgornje Radovne, freski sta med okni v nadstropju vhodne fasade, spominska plošča je ob južnem vogalu.

Zgornja Radovna - Domačija Zgornja Radovna 21

prelom 18. stol. in 19. stol.

Zgornja Radovna 21. Domačija stoji v jugovzhodnem delu Zgornje Radovne, severno pod pobočjem Frčkovega vrha, severovzhodno ob razcepu ceste iz Gorij proti Mojstrani in Krmi.

Zgornja Radovna - Domačija Zgornja Radovna 23

19. stol., 20. stol.

Zgornja Radovna 23. Domačija stoji vzhodno od zaselka Kurja vas, v jugovzhodnem delu doline, ki se proti zahodu nadaljuje v dolino Krme.

Zgornja Radovna - Domačija Zgornja Radovna 25

zadnja četrtina 18. stol., 1775, 1794

Gornja Radovna 25. Stoji v zaselku ob robu doline na začetku Krme.

Zgornja Radovna - Domačija Zgornja Radovna 4

18. stol., druga četrtina 20. stol., 1940

Zgornja Radovna 4. Domačija stoji v severozahodnem delu naselja, v vzhodnem delu doline Kot, zahodno od ceste, ki vodi iz doline Radovne čez Kosmačev preval v Mojstrano.

Zgornja Radovna - Psnakova mlin in žaga

prelom 18. stol. in 19. stol., zadnja četrtina 20. stol., 1997

Mlin in žaga stojita ob desnem bregu potoka Radovna, severno ob cesti Gorje - Radovna - Mojstrana, v vzhodnem delu naselja.

Zgornja Radovna - Senik in kozolec v Šimencovem rovtu

19. stol.

Senik in kozolec stojita v Zgornji Radovni na Šimencovem rovtu, v severozahodnem delu Zgornje Radovne, severno ob potoku Kotarici, vzhodno ob cesti, ki povezuje Kurjo vas s Kosmačevim prevalom.

Zgornja Radovna - Zaselek Kurja vas

17. stol., 18. stol., 19. stol.

Zaselek Kurja vas leži v jugovzhodnem delu razloženega naselja Zgornja Radovna, vzhodno ob potoku Krmarica.