Kulturna dediščina v občini Tolmin

Bača pri Modreju - Spomenik partizanskemu prehodu čez železnico

zadnja četrtina 20. stol., 1975, druga svetovna vojna

Spomenik je postavljen na desni strani ceste proti Podbrdu.

Bača pri Modreju - Železniški most

prva četrtina 20. stol., 1904-1906

Most premošča reko Idrijco in nižjeležeči teren ob njej tik ob sotočju Bače in Idrijce.

Bača pri Podbrdu - Cerkev sv. Lenarta

pozni srednji vek, 17. stol.

Cerkev stoji na hribu južno od vasi.

Bača pri Podbrdu - Vas

zadnja četrtina 14. stol., 1377, 19. stol.

Vas leži jugovzhodno od Koble, nad Podbrdom v Baški grapi.

Bukovski Vrh - Domačija pri Velikejnu

druga četrtina 19. stol., 1832

Bukovski Vrh 7, 8. Domačija stoji na severovzhodnem robu Šentviške planote.

Bukovski Vrh - Kašča pri Selaku

druga četrtina 18. stol., 1730

Kašča stoji v sklopu domačije pri Selaku, Bukovski Vrh 6, na robu Šentviške planote.

Čadrg - Arheološko najdišče Laze

paleolitik, mlajša železna doba

Arheološko najdišče je severozahodno od jedra vasi Čadrg.

Čadrg - Domačija Čadrg 3

19. stol., 20. stol.

Čadrg 3. Domačija leži v južnem delu vasi.

Čadrg - Spomenik NOB

tretja četrtina 20. stol., 1956, druga svetovna vojna

Spomenik stoji v bližini bivše osnovne šole.

Čadrg - Vas

18. stol., 19. stol., prva četrtina 20. stol., zadnja četrtina 20. stol.

Vas leži na platoju nad dolino reke Tolminke, v južnem delu Posoških Julijskih Alp.

Čadrg - Znamenje

20. stol.

Znamenje stoji ob glavni poti južno pred vasjo Čadrg.

Čiginj - Arheološko območje Brdce

pozni srednji vek

Arheološko območje obsega travnik in njivske površine na severnem delu Čiginjskega polja, vzhodno od ceste Čiginj-Volče in na obeh straneh ceste Kozaršče-Volče pri tovarni Gostol.

Čiginj - Spomenik NOB

tretja četrtina 20. stol., 1970, druga svetovna vojna

Spomenik stoji nasproti tovarne Gostol severno od vaškega središča, južno od Volč.

Čiginj - Znamenje pri Ušniku

prva četrtina 20. stol.

Znamenje stoji na koncu vasi Čiginj, v bližini gostilne Ušnik.

Daber - Domačija Daber 5

prva četrtina 19. stol., tretja četrtina 19. stol., 1862, prva četrtina 20. stol., 1914

Daber 5. Domačija leži v zaselku Nart, jugovzhodno od vasi Daber na Šentviški planoti.

Daber - Mlin in žaga Pod skalo

prva polovica 20. stol., 1921, 1924, 1930, prva četrtina 21. stol.

Mlin in žaga sta v gozdu na območju imenovanem Pod skalo, jugovzhodno pod vasjo Daber oziroma jugozahodno od zaselka Nart na Šentviški planoti.

Daber - Vas

prva četrtina 19. stol., 20. stol.

Vas leži na skrajnem vzhodnem robu Šentviške planote, vzhodno od vasi Šentviška Gora.

Doblar - Kovačev mlin

19. stol.

Mlin leži ob potoku Lepenke, ki je pritok Doblarca, jugovzhodno pod Kovačevo domačijo na Jelovcu, Doblar 39, vzhodno od kužnega znamenja.

Dolenja Trebuša - Arheološko najdišče Grad-Plešarski vrh

pozni srednji vek

Arheološko najdišče leži visoko v hribih nad dolinama Idrijce in Trebuše ter obsega osrednjo vzpetino Grad na Plešarskem vrhu.

Dolenja Trebuša - Arheološko najdišče Prvejk

zgodnja rimska doba, srednji vek

Arheološko najdišče obsega kopast osamelec Prvejk zahodno nad sotočjem Trebuščice z Idrijco.

Dolenja Trebuša - Arheološko najdišče Sovodenj

rimska doba

Arheološko najdišče obsega oba bregova Trebuščice v sotočju z Idrijco.

Dolenja Trebuša - Cerkev sv. Jakoba

zadnja četrtina 18. stol., 1786

Cerkev stoji ob cesti iz Dolenje v Gorenjo Trebušo.

Dolenja Trebuša - Domačija Dolenja Trebuša 101

19. stol.

Dolenja Trebuša 101. Domačija leži južno nad cesto, ki vodi iz Dolenje Trebuše proti Oblakovem vrhu, na skrajnem jugovzhodnem delu naselja.

Dolenja Trebuša - Domačija Dolenja Trebuša 106

18. stol., prva četrtina 20. stol.

Dolenja Trebuša 106. Domačija leži jugovzhodno pod Hotenjo, v jugovzhodnem delu naselja.

Dolenja Trebuša - Domačija Dolenja Trebuša 125

prelom 19. stol. in 20. stol., 1886, 1914

Dolenja Trebuša 125. Domačija leži med Utrskim in Plešarskim vrhom, nad dolino Hotenje.

Dolenja Trebuša - Domačija Dolenja Trebuša 132

druga polovica 19. stol.

Dolenja Trebuša 132. Samotna domačija leži zahodno od Šebreljskega vrha, pod cesto Dolenja Trebuša - Oblakov vrh.

Dolenja Trebuša - Domačija Dolenja Trebuša 18

druga polovica 19. stol., prva četrtina 21. stol., 2008

Dolenja Trebuša 18. Domačija leži na levem bregu reke Idrijce, južno od ceste Most na Soči-Stopnik.

Dolenja Trebuša - Domačija Dolenja Trebuša 19

19. stol., prva četrtina 21. stol.

Dolenja Trebuša 19. Domačija leži na levem bregu reke Idrijce, južno od ceste Most na Soči-Stopnik.

Dolenja Trebuša - Domačija Dolenja Trebuša 32

druga polovica 19. stol.

Dolenja Trebuša 32. Domačija stoji na levem bregu reke Trebuščice, jugozahodno od vaškega jedra.

Dolenja Trebuša - Domačija Dolenja Trebuša 96

19. stol., 1861

Dolenja Trebuša 96. Samotna domačija leži jugovzhodno od Hotenje, ob cesti iz Dolenje Trebuše proti Oblakovem vrhu, v jugovzhodnem delu naselja.

Dolenja Trebuša - Domačija Dolnji Riževec

19. stol.

Dolenja Trebuša 99. Domačija stoji kot samotna domačija v dolini rečice Hotenje, severno pod cesto, v smeri proti Oblakovemu Vrhu.

Dolenja Trebuša - Mlin in žaga na domačiji pri Kofolu

druga četrtina 20. stol., 1936, prelom 20. stol. in 21. stol., 1999

Nekdanji mlin in žaga stojita v okviru domačije Kofol, Dolenja Trebuša 72, v zaselku Travnik.

Dolenja Trebuša - Spomenik artileriji IX. korpusa

zadnja četrtina 20. stol., 1981, druga svetovna vojna

Spomenik leži južno nad cesto v Hotenji, jugozahodno od hiše Dolenja Trebuša 92.

Dolenja Trebuša - Spomenik neznanima borcema NOB

tretja četrtina 20. stol., 1960, druga svetovna vojna

Obeležje stoji severno nad cesto Tolmin - Idrija, tik pred naseljem Dolenja Trebuša.

Dolenja Trebuša - Spomenik padlim borcem NOV

tretja četrtina 20. stol., 1957

Spomenik stoji ob mostu čez Idrijco, v severnem delu vasi.

Dolenja Trebuša - Spominsko znamenje Alojzu Tesarju

tretja četrtina 20. stol., 1960, druga svetovna vojna

Obeležje stoji nasproti domačije Dolenja Trebuša 75, na desni strani ceste proti Oblakovem vrhu.

Dolenja Trebuša - Spominsko znamenje Edamirju Hvala

tretja četrtina 20. stol., 1960, druga svetovna vojna

Znamenje stoji na desni strani ceste Tolmin - Idrija na desnem bregu Idrijce, v bližini hiš Dolenja Trebuša 1 in 2.

Dolenja Trebuša - Spominsko znamenje Francu Faganelu

tretja četrtina 20. stol., 1960, druga svetovna vojna

Spominsko znamenje stoji na levi strani ceste proti Gorenji Trebuši, poleg mlekarne.

Dolenja Trebuša - Spominsko znamenje Jožetu Felcu

tretja četrtina 20. stol., 1960, druga svetovna vojna

Spominsko znamenje stoji na travniku na sredi poti med mostom čez Idrijco in mostom preko potoka Hotenja, v severnem delu vasi.

Dolenja Trebuša - Spominsko znamenje padlemu garibaldincu

tretja četrtina 20. stol., 1960, druga svetovna vojna

Spominsko znamenje stoji ob cesti Dolenja Trebuša - Idrija, v bližini domačije Rut.

Dolenja Trebuša - Spominsko znamenje Roziki Šinkovec

tretja četrtina 20. stol., 1960, druga svetovna vojna

Spomenik stoji na desni strani ceste proti Oblakovem vrhu, na levem bregu Hotenje.

Dolenja Trebuša - Spominsko znamenje Štefanu Lapanja

tretja četrtina 20. stol., 1960, druga svetovna vojna

Spominsko znamenje stoji na desni strani ceste za Oblakov vrh, v bližini domačije Dolenja Trebuša 78.

Dolenja Trebuša - Spominsko znamenje Viktorju Kovačiču

tretja četrtina 20. stol., 1960, druga svetovna vojna

Spominsko znamenje stoji na Travniku ob križišču cest Oblakov vrh - Gorenja Trebuša.

Dolenja Trebuša - Spominsko znamenje Zdravku Podgorniku

tretja četrtina 20. stol., 1960, druga svetovna vojna

Obeležje stoji nad cesto proti Idriji, v severovzhodnem delu vasi, pri gostilni Podkorita.

Dolje - Napisna plošča na Podorehu

prva četrtina 20. stol., 1916, prva svetovna vojna

Plošča je v zidu avstroogrskega strelskega jarka. Tik pod ograjo iz bodeče žice na spodnjem, južnem robu travnika z ledinskim imenom Podoreh.

Dolje - Napisna plošča pri vaškem vodnem zajetju

Na skali in ob vhodih v kaverne v hudourniški grapi na JZ pobočjih Vodel vrha, nad vasjo Dolje. V bližini vodnega zajetja za vas Dolje in vodovodnega mostička čez grapo.

Dolje - Naselbina na planini Pretovč

mezolitik

Naselbina obsega območje sedla na planini Pretovč, tik pod Mrzlim vrhom.

Dolje - Planina Školj

prelom 19. stol. in 20. stol.

Planina Školj leži jugovzhodno pod Mrzlim vrhom in severno od vasi Gabrje.

Dolje - Spomenik NOB

zadnja četrtina 20. stol., 1982, druga svetovna vojna

Spomenik stoji južno od ceste med Doljami in Gabrjami.

Dolje - Vodno korito na Zaplatišču

prva četrtina 20. stol., 1916, prva svetovna vojna

Ostanki korita s ploščo ležijo na jugozahodnih pobočjih Vodel vrha, na robu jase - travnika z ledinskim imenom Zaplatišče.

Dolje - Zgodovinsko območje Dolje

prva četrtina 20. stol., 1915-1917, prva svetovna vojna

Območje leži na pobočju Vodel vrha tik nad vasjo Dolje, na območju dveh hudourniških grap, ki se iztekata na pobočju nad vasjo.

Dolje - Znamenje pred vasjo

19. stol.

Znamenje stoji severno ob poti na začetku vasi Dolje iz smeri Tolmina.

Gabrje - Domačija Gabrje 17

19. stol.

Gabrje 17. Domačija leži v vzhodnem delu vasi.

Gabrje - Napisna plošča 2. italijanskega inženirskega polka

prva četrtina 20. stol., 1917, prva svetovna vojna

Plošča je na steni pred vhodi v podzemne italijanske vojaške objekte, na levem bregu potoka Sopotnica, ki teče skozi vas Gabrje, pod cesto Tolmin - Kobarid, ki gre skozi vas.

Gabrje - Napisna plošča nad vasjo I

prva četrtina 20. stol., 1917, prva svetovna vojna

Plošča je v jarku na neizrazitem gozdnatem hrbtu na desnem bregu potoka Sopotnica, na jugozahodnih pobočjih Mrzlega vrha severno nad vasjo Gabrje.

Gabrje - Napisna plošča nad vasjo II

prva četrtina 20. stol., 1917, prva svetovna vojna

Plošča leži na tleh 50 metrov zahodno od lovske opazovalnice na Vršču nad desnim bregom potoka Sopotnice, na jugozahodnih pobočjih Mrzlega vrha nad vasjo Gabrje.

Gabrje - Napisna plošča nad vasjo III

prva četrtina 20. stol., 1917, prva svetovna vojna

Plošča je v jarku na gozdnatem hrbtu na desnem bregu potoka Sopotnica, na pobočju severovzhodno nad vasjo Gabrje. Dostop po stezi mimo Grofovega studenca, 100 metrov južneje od studenca.

Gabrje - Napisna plošča pod Črno skalo

prva četrtina 20. stol., 1917, prva svetovna vojna

Plošča leži na južnih pobočjih Mrzlega vrha, pod Črno skalo. Dostopno iz Gabrjij.

Gabrje pri Tolminu - Kofolov mlin

19. stol., sredina 20. stol.

Mlin stoji V grapi v Gabrjah, ob potoku Sopotnica, pri hiši Gabrje 4.

Gabrje - Spominska kapela

prva četrtina 20. stol., 1920, prva svetovna vojna

Kapela stoji severovzhodno nad cesto med Doljem in Gabrjami, v zaselku V Grapi.

Gabrje - Vodno korito pod Črno skalo

prva četrtina 20. stol., 1916

Na južnih pobočjih Mrzlega vrha. Pod Črno skalo, dostopno iz Gabrjij. V bližini ostaline italijanskega obvezovališča in zgornje postaje italijanske vojaške tovorne žičnice iz Gabrjij.

Gabrje - Vojaška kopalna kad na Bivnici

prva četrtina 20. stol., 1917, prva svetovna vojna

Kad stoji na zgornjem koncu vasi, ob cesti, na potoku Bivnica (prvotno naj bi stala na potoku Sopotnica), ki teče skozi vas Gabrje.

Gabrje - Vojaška kopalna kad na Sopotnici

prva četrtina 20. stol., 1917, prva svetovna vojna

Kad je na polici pod skalno steno na levi, vzhodni strani suhe grape potoka Sopotnica, 50 metrov nad izvirom potoka in vodnim zajetjem za vas Gabrje.

Gabrje - Znamenje V Grapi

zadnja četrtina 19. stol.

Znamenje stoji ob cesti v zaselku V Grapi.

Gorenja Trebuša - Cerkev sv. Frančiška Ksaverija

tretja četrtina 18. stol., 1750

Cerkev leži SZ od vaškega središča.

Gorenja Trebuša - Domačija Gačnik

19. stol.

Gorenja Trebuša 91. Samotna domačija stoji zahodno od naselja Vojsko, ob vodotoku Gačnik.

Gorenja Trebuša - Domačija Gorenja Trebuša 112, 113

prva polovica 18. stol., 19. stol.

Gorenja Trebuša 112 in 113. Samotna domačija leži ob potoku Trebuščica, na novi poti iz Dolenje v Gorenjo Trebušo.

Gorenja Trebuša - Domačija pri Šinkovcu

19. stol., 1864

Gorenja Trebuša 58. Samotna domačija pri Šinkovcu leži ob poti proti Vojskemu.

Gorenja Trebuša - Domačija Pršjak

19. stol.

Gorenja Trebuša 100. Domačija Pršjak stoji na strmem pobočju nad dolino Trebušice in Pršjakarsko grapo.

Gorenja Trebuša - Domačija v Rižu

druga polovica 19. stol.

Gorenja Trebuša 86. Samotna domačija stoji na območju Gorenje Trebuše, severovzhodno od vaškega jedra.

Gorenja Trebuša - Gospodarska poslopja pri Mrcini

18. stol., 19. stol.

Gospodarska poslopja stojijo v okviru domačije Pri Mrcini, Gorenja Trebuša 16, na ravnem pomolu nad dolino Trebušice.

Gorenja Trebuša - Hiša Gorenja Trebuša 37

prva četrtina 19. stol., prva četrtina 21. stol., 2002

Gorenja Trebuša 37. Hiša stoji v okviru samotne domačije na Sedejskem griču.

Gorenja Trebuša - Hiša Gorenja Trebuša 7

druga polovica 19. stol.

Gorenja Trebuša 7. Hiša stoji pod cesto Čepovan - Dolenja Trebuša.

Gorenja Trebuša - Kašča s kovačijo Gorenja Trebuša 89

19. stol.

Gorenja Trebuša 89. Kašča s kovačijo stoji v okviru domačije Na Brdi, ob poti k slapu Gačnik.

Gorenja Trebuša - Riževski mlin

19. stol.

Mlin leži ob potoku v Srni grapi, pod domačijo v Rižu, Gorenja Trebuša 86.

Gorenja Trebuša - Spomenik iz prve svetovne vojne

prva četrtina 20. stol., 1917, prva svetovna vojna

Spomenik stoji pod staro cesto Dolenja Trebuša - Gorenja Trebuša, južno od zaselka Travno brdo.

Gorenja Trebuša - Spomenik NOB

tretja četrtina 20. stol., 1974, druga svetovna vojna

Spomenik stoji v bližini nekdanjega zadružnega doma, Gorenja Trebuša 41.

Gorenja Trebuša - Spominska plošča ustanovitvi IX. korpusa

druga četrtina 20. stol., 1949, druga svetovna vojna

Plošča je vzidana na vhodno fasado hiše Gorenja Trebuša 45.

Gorenja Trebuša - Župnišče

19. stol.

Gorenja Trebuša 44. Župnišče stoji v jedru vasi, vzhodno ob župnijski cerkvi.

Gorenji Log - Domačija Gorenji Log 3

druga četrtina 19. stol., 1841

Gorenji Log 3. Domačija leži ob cesti, nad jezom Ušnik, severovzhodno od vasi.

Gorski vrh - Ambient Gorski vrh 3, 4

18. stol.

Ambient leži Z od vasi.

Gorski Vrh - Domačija Gorski Vrh 9

prva polovica 19. stol.

Domačija leži jugovzhodno od Črvovega vrha na Šentviški planoti.

Gorski Vrh - Grobišče Jerovca

starejša železna doba

Jugozahodno od vasi Gorski Vrh je vzpetina Dobje, na katere vznožju se razteza prva terasa grobišča. Proti vzhodu po pobočju sledita še dve terasasti izravnavi, ki sta domnevno del grobišča.

Gorski Vrh - Hiša Gorski Vrh 8

18. stol., 19. stol.

Gorski vrh 8. Hiša stoji na Šentviški planoti, južno od Črvovega vrha.

Gorski Vrh - Kal

19. stol.

Kal leži jugozahodno pod Črvovim vrhom na Šentviški planoti.

Gorski Vrh - Vodno zajetje Bukov gaj

19. stol.

Vodni izvir s koritom, vodnjakom in bukovim gajem je vzhodno pod Črvovem vrhom.

Grahovo ob Bači - Cerkev sv. Ane

zadnja četrtina 15. stol., 18. stol., zadnja četrtina 19. stol., 1875, druga četrtina 20. stol., 1942

Cerkev stoji na severnem koncu vasi Grahovo, vzhodno pod glavno cesto.

Grahovo ob Bači - Domačija Grahovo ob Bači 1

19. stol., prva četrtina 20. stol., 1906, druga svetovna vojna

Grahovo ob Bači 1. Domačija stoji vzhodno od središča naselja, ob poti na Bukovo.

Grahovo ob Bači - Domačija Grahovo ob Bači 3

19. stol., prelom 20. stol. in 21. stol.

Domačija leži vzhodno od središča naselja, severno pod regionalno cesto, ki pelje na Cerkljansko, proti Bukovemu.

Grahovo ob Bači - Šola

prva četrtina 20. stol., 1903, tretja četrtina 20. stol., 1953, druga svetovna vojna

Grahovo ob Bači 17. Šola stoji v severnem delu vasi, vzhodno ob cesti proti Podbrdu.

Grahovo ob Bači - Spomenik prvemu slovenskemu igranemu filmu

zadnja četrtina 20. stol., 1978

Spomenik je postavljen v naselju, pred gostilno Brišar, blizu cerkve sv. Ane.

Grahovo ob Bači - Znamenje v zaselku Brdo

druga polovica 20. stol.

Znamenje stoji v zaselku Brdo.

Grant - Vas

prva četrtina 14. stol., 1310, 19. stol., 20. stol.

Vas leži na prisojnem pobočju Rodice, v Baški grapi.

Grudnica - Arheološko območje Gradec

srednji vek, novi vek

Arheološko območje leži visoko nad sedlastim prehodom v dolino Idrijce, pred Vršami, sredi vzhodnega roba Gornje Lokovške planote.

Grudnica - Domačija Grudnica 8

druga polovica 19. stol.

Grudnica 8. Samotna domačija leži zahodno pod cesto, v jugovzhodnem delu razložene vasi.

Hudajužna - Cerkev sv. Barbare

prva četrtina 20. stol., 1905

Cerkev stoji na južnem koncu vasi Hudajužna, pod cesto, ki vodi iz Podbrda proti Tolminu.

Hudajužna - Spomenik NOB

zadnja četrtina 20. stol., 1985, druga svetovna vojna

Spomenik stoji severno od vasi, na desni strani ceste Hudajužna - Podbrdo.

Idrija pri Bači - Cerkev sv. Janeza Krstnika

18. stol., druga četrtina 20. stol., 1928

Cerkev stoji v vasi, na levi strani ceste, ki vodi iz Mosta na Soči proti Idriji.

Idrija pri Bači - Domačija Idrija pri Bači 35

19. stol., 1872

Idrija pri Bači 35. Domačija stoji v jedru vasi.

Idrija pri Bači - Domačija Idrija pri Bači 70

19. stol., prva četrtina 20. stol., 1924

Idrija pri Bači 70. Domačija leži v severnem delu vasi.

Idrija pri Bači - Domačija Idrija pri Bači 78

sredina 19. stol., 1852

Idrija pri Bači 78. Samotna domačija na levem bregu Idrijce ob sotočju z Bačo. Dostop preko mostu v vasi.

Idrija pri Bači - Kmečki dvorec Idrija pri Bači 48

druga polovica 19. stol.

Idrija pri Bači 48. Kmečki dvorec stoji v jedru vasi.

Idrija pri Bači - Plano grobišče Na robu

železna doba, rimska doba

Arheološko najdišče leži ob cesti proti Idriji, jugovzhodno od Idrije pri Bači, na pol poti med župniščem in zadnjimi vaškimi hišami.

Idrija pri Bači - Šola

prva četrtina 20. stol., 1907

Idrija pri Bači 20. Šola stoji nasproti cerkve.

Javorca - Blekova domačija

prelom 20. stol. in 21. stol., 1999-2002

Zatolmin 75. Na razglednem robu zahodno nad tesnijo Tolminke, nad planino Polog, severno nad spominsko cerkvijo Javorca.

Javorca - Spominska cerkev sv. Duha

prva četrtina 20. stol., 1916, prva svetovna vojna

Cerkev stoji nad planino Polog, pri Blekovi domačiji visoko nad desnim bregom Tolminke, v amfiteatru gora.

Kal pri Stržišču - Vas

zadnja četrtina 14. stol., 1377, 19. stol.

Vas leži pod južnim pobočjem Črne prsti, v zgornji Baški grapi.

Kamno - Arheološko območje Na križu

zgodnji srednji vek

Arheološko območje obsega gomilnato tvorbo sredi ravnice, vzhodno od vasi Kamno in južno ob cesti Kobarid - Tolmin.

Kamno - Cerkev sv. Trojice

zadnja četrtina 14. stol., 1377, tretja četrtina 19. stol., 1873

Cerkev stoji J pod vasjo Kamno ob cesti preko mostu čez Sočo, ob nekdanjem prezbiteriju.

Kamno - Spomenik NOB

zadnja četrtina 20. stol., 1985, druga svetovna vojna

Spomenik stoji sredi vasi Kamno, na desni strani ceste proti Kobaridu, na zelenici pred osnovno šolo.

Kamno - Vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne

prva četrtina 20. stol., 1915-1917, prva svetovna vojna

Vojaško pokopališče leži ob civilnem pokopališču, vzhodno od vasi.

Kamno - Znamenje na odcepu poti proti Vrsnem

zadnja četrtina 19. stol.

Znamenje stoji ob cesti na zahodnem robu vasi Kamno, pri odcepu ceste za Vrsno.

Kamno - Znamenje na trgu

prva polovica 20. stol.

Znamenje stoji na glavnem vaškem trgu.

Kanalski Lom - Arheološko najdišče V Glavi

prazgodovina

Arheološko najdišče obsega nizko kopasto vzpetino tik ob cesti iz Tolminskega v Kanalski Lom, tik pred prvim križiščem v Kanalskem Lomu.

Kanalski Lom - Cerkev sv. Primoža in Felicijana

17. stol., zadnja četrtina 18. stol., 1775

Cerkev stoji med zaselkoma Manfredi in Dol v Kanalskem Lomu.

Kanalski Lom - Kal z mostovžem

zadnja četrtina 19. stol., 1882

Kal in mostovž sta ob domačiji Kanalski Lom 26, v zaselku Manfredi.

Kanalski Lom - Klet domačije pri Martinu

druga polovica 18. stol., 19. stol.

Klet stoji v okviru domačije pri Martinu, Kanalski Lom 29, v zaselku Manfredi.

Kanalski Lom - Kozolec z žago domačije pri Martinu

druga polovica 19. stol., prva četrtina 20. stol., 1904, druga svetovna vojna

Kozolec stoji v okviru domačije Kanalski Lom 29, v zaselku Manfredi.

Kanalski Lom - Skupina nagrobnikov ob cerkvenem zidu

druga polovica 19. stol.

Nagrobniki ležijo ob cerkvi sv. Primoža v Kanalskem Lomu.

Kanalski Lom - Spomenik NOB

zadnja četrtina 20. stol., 1981, druga svetovna vojna

Spomenik stoji na levi strani ceste iz Tolminskega Loma v Kanalski Lom, približno 500 m severozahodno pred vasjo.

Kanalski Lom - Stara hiša na domačiji Kanalski Lom 36

zadnja četrtina 18. stol.

Kanalski Lom 36. Hiša stoji v okviru domačije, v zaselku Dol.

Kanalski Lom - Znamenje pri hiši Kanalski Lom 14

zadnja četrtina 19. stol.

Znamenje stoji pri hiši Kanalski Lom 14, ob vhodu v vas, na zahodni strani.

Klavže - Domačija Sopotnica

19. stol.

Klavže 1, 2. Domačija leži na levem bregu reke Bače, zahodno od vasi Klavže.

Klavže - Orodna kovačnica

prva četrtina 20. stol.

Klavže 16. V severnem delu vasi, severno od mosta, ob potoku Sopota.

Klavže - Vodno korito z znamenjem

prva četrtina 20. stol.

Korito z znamenjem je postavljeno v jedru vasi, pri mostu čez Sopota.

Klavže - Vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne I

prva četrtina 20. stol., 1915-1917, prva svetovna vojna

Pokopališče leži jugozahodno od vasi Klavže, južno nad železniško progo Nova Gorica - Jesenice, pri predoru Rakovec.

Klavže - Vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne II

prva četrtina 20. stol., 1915-1917, prva svetovna vojna

Pokopališče leži jugozahodno od vasi Klavže, južno nad železniško progo Nova Gorica-Jesenice, pri predoru Rakovec.

Klavže - Znamenje ob stari poti v Podmelec

druga četrtina 20. stol.

Znamenje stoji nasproti hiše Klavže 20a, na kraju, kjer je bilo nekdaj razpotje (stara pot iz Klavž v Podmelec).

Kneške Ravne - Domačija pri Mohorju

prva polovica 19. stol.

Kneške Ravne 1. Domačija leži kot prva samotna domačija na desnem bregu Kneže.

Kneške Ravne - Gospodarski objekti na domačiji pri Francu

druga polovica 19. stol., prva četrtina 21. stol.

Gospodarski objekti stojijo v okviru Francove domačije, Kneške Ravne 9, zadnje samotne domačije v naselju.

Kneške Ravne - Kašča pri hiši Kneške Ravne 9

zadnja četrtina 18. stol., prva četrtina 21. stol., 2002

Kašča stoji v območju domačije Kneške Ravne 9.

Kneške Ravne - Sušilnica pri Jaklnu

19. stol.

Kneške Ravne 6. Pajštva stoji vzhodno pod glavno cesto, ki pelje proti zadnji domačiji v vasi, nasproti spomenika NOB.

Kneške Ravne - Toplar na domačiji pri Francu

druga polovica 19. stol., prva četrtina 20. stol., 1905

Toplar stoji v okviru samotne domačije Pri Francu, Kneške Ravne 9.

Kneža - Arheološko najdišče Na Ilovci

pozna rimska doba, pozni srednji vek, tretja četrtina 18. stol., 1762

Arheološko najdišče leži na izpostavljeni, strateški točki nad sotesko Bače nad Klavžami, na sredini poti med Podmelcem in Knežo.

Kneža - Cerkev sv. Jurija

sredina 18. stol., 1762

Cerkev stoji ob križišču cest, ki vodijo iz Grahovega v Most na Soči in iz Kneže ob potoku Kneža v Knežke Ravne, na zahodnem robu vasi.

Kneža - Spomenik NOB

tretja četrtina 20. stol., 1957, druga svetovna vojna

Spomenik je postavljen na desno stran ceste Kneža - Podbrdo, v kraju imenovanem Slatna.

Kneža - Spominska plošča Zorku Jelinčiču

zadnja četrtina 20. stol., 1986

Plošča je vzidana na vhodno fasado osnovne šole na Ilovici, Kneža 1.

Kneža - Znamenje pri hiši Kneža 5

19. stol.

Znamenje stoji v zaselku Ilovica na Kneži, v ograjenem platoju ob križišču poti, pri hišah Kneža 4 in 5.

Koritnica ob Bači - Arheološko najdišče Zarakovec s Šancami

pozna rimska doba

Šance potekajo med Zarakovcem na desnem bregu Bače in kmetijo Brelih (z odseki na Ogencah, pri Kobalu in Staro mesto) na levem bregu Bače.

Koritnica ob Bači - Plano grobišče Lajšč

železna doba

Grobišče leži na jezičasti ravnici v sotočju Koritnice z Bačo.

Koritnica ob Bači - Prezračevalna naprava železniškega predora Bukovo

druga četrtina 20. stol., 1928

Prezračevalna naprava stoji ob železniški progi Nova Gorica - Podbrdo, ob predoru Bukovo.

Koritnica ob Bači - Spomenik NOB

tretja četrtina 20. stol., 1973

Spomenik stoji nad cesto Grahovo ob Bači - Podbrdo, v bližini odcepa za Rut.

Krnsko pogorje - Granata na Maselniku

prva četrtina 20. stol., 1915-1917, prva svetovna vojna

Granata v skalni niši je pod vrhom Maselnika, na SV strani vrha, nad jezerom v Lužnici.

Krnsko pogorje - Napisna plošča na Brešci

prva četrtina 20. stol., prva svetovna vojna

Na jugozahodnem grebenu Mrzlega vrha, ob poti iz vasi Gabrje na Mrzli vrh je napisna plošča.

Krnsko pogorje - Napisna plošča nad planino Pretovč I

prva četrtina 20. stol., 1917, prva svetovna vojna

Plošča je na betonski steni, ki leži nad planino Pretovč, na severozahodnih travnatih pobočjih Mrzlega vrha, na območju dobro vidnega bojišča.

Krnsko pogorje - Napisna plošča nad planino Pretovč II

prva četrtina 20. stol., 1916, prva svetovna vojna

Napisna plošča je nad vhodom v avstroogrsko kaverno, ki je skrit med skalami in balvani na travniku nad planino Pretovč, na severozahodnem pobočju Mrzlega vrha.

Krnsko pogorje - Napisna plošča na planini Zagrmuč

prva četrtina 20. stol., 1916, prva svetovna vojna

Napisna plošča je vgrajena v severovzhodno steno sirarne na planini Zagrmuč, ki stoji tik pod kolovozom iz Zatolmina na planino Pretovč.

Krnsko pogorje - Spominska plošča podpolkovniku Paulu Rizzettiju

prva četrtina 20. stol., 1915, prva svetovna vojna

Plošča je pritrjena na skalo na južnih pobočjih Malega Stadorja, nad planino Sleme. Napisna plošča je vidna s planine.

Krnsko pogorje - Spominsko znamenje na Malem Stadorju

prva četrtina 20. stol., 1916, prva svetovna vojna

Skala z napisom leži med ruševinami avstroogrskih vojaških položajev na vrhu Malega Stadorja.

Krnsko pogorje - Spominsko znamenje prostovoljcu Giugliu Moggii

druga četrtina 20. stol., prva svetovna vojna

Napisni kamen stoji na jugovzhodnih pobočjih Mrzlega vrha, nad avstroogrskim povezovalnim jarkom.

Krnsko pogorje - Vodni zbiralnik pod planino Pretovč

prva četrtina 20. stol., 1917, prva svetovna vojna

Vodni zbiralnik s koritom leži ob kolovozu iz Zatolmina na planino Pretovč, na severnem pobočju Mrzlega vrha, med planinama Zagrmuč in Pretovč.

Krnsko pogorje - Vojaški oltar na Mrzlem vrhu

prva četrtina 20. stol., 1917, prva svetovna vojna

Oltar je v skrajni jugovzhodni kaverni na travnati polici na SV pobočju Mrzlega vrha, nad planino Pretovč. Pred vhodom v kaverno je novejše razpelo, narejeno iz granat in bodeče žice.

Krnsko pogorje - Vojaški oltar na planini Lapač

prva četrtina 20. stol., 1917, prva svetovna vojna

Oltar stoji na travniku planine Lapač, jugozahodno od stanov planine, nad Vrančevim robom.

Kuk nad Baško grapo - Jakova kovačija

19. stol.

Kovačija stoji na levem bregu potoka Prangerca, severozahodno od domačije Kuk 8.

Kuk nad Baško grapo - Kašča domačije Kuk 5

prva polovica 19. stol.

Kašča stoji v središču vasi, v sklopu domačije Kuk 5.

Lisec nad Knežo - Enoločni most čez Knežco

druga polovica 18. stol.

Most čez reko Knežco stoji tik ob lokalni cesti med Knežo in Kneškimi Ravnami.

Ljubinj - Cerkev sv. Mihaela

tretja četrtina 18. stol., 1760

Cerkev stoji na jugovzhodnem robu vaškega jedra.

Ljubinj - Cerkev sv. Mihaela na Mirih

pozni srednji vek, prelom 20. stol. in 21. stol., 1995-2000

Cerkev stoji na samem, ob cesti na planino Razor, vzhodno nad vasjo Ljubinj.

Ljubinj - Grobišče Na Mirih

pozna rimska doba, zgodnji srednji vek

Grobišče leži v pobočju nad cerkvijo sv. Mihaela.

Ljubinj - Planina Lom

prva četrtina 20. stol.

Planina Lom leži vzhodno od vasi Zadlaz - Čadrg, pod tolminskim Triglavom.

Ljubinj - Spomenik NOB

zadnja četrtina 20. stol., 1983, druga svetovna vojna

Spomenik stoji nad cesto, zahodno pod vasjo Ljubinj, dostopen s ceste po stopnišču proti hiši Ljubinj 12.

Ljubinj - Znamenje zahodno pred vasjo

19. stol.

Znamenje stoji ob cesti med Poljubinjem in Ljubinjem.

Loče pri Tolminu - Vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne

prva četrtina 20. stol., 1916, zadnja četrtina 20. stol., 1983-1984, prva svetovna vojna

Pokopališče leži severno od Tolmina v zaselku Loče na desnem bregu Tolminke.

Logaršče - Arheološko najdišče Na Brdu

mlajša železna doba, pozna rimska doba

Arheološko najdišče je na levem bregu Bače (na območju starih zapor pri Klavžah), pri kmetiji Šorn vzhodno od vasi Logaršče.

Logaršče - Cerkev sv. Lucije

tretja četrtina 16. stol., 1572, 18. stol. (domnevno), 19. stol., 1830

Cerkev stoji zahodno pod jedrom vasi Logaršče, ki leži nad Idrijo pri Bači.

Logaršče - Kašča na domačiji Logaršče 35

tretja četrtina 18. stol., 1751

Kašča stoji v okviru domačije pri Kumru, Logaršče 35, v zaselku Rakovec.

Logaršče - Spomenik NOB

zadnja četrtina 20. stol., 1982, druga svetovna vojna

Spomenik stoji na levi strani ceste proti Klavžam, v bližini mlekarne.

Loje - Cerkev sv. Petra

prva četrtina 16. stol., tretja četrtina 16. stol., 1561, 17. stol.

Cerkev stoji na platoju v zaselku zahodno nad dolino potoka Kneža, na njegovem desnem bregu.

Loje - Hiša Loje 1

19. stol., zadnja četrtina 20. stol., 1998

Loje 1. Objekt stoji zahodno od cerkve v Lojah.

Loje - Most na Topolščku

tretja četrtina 20. stol., 1970

Most stoji na potoku Topolšček, pred domačijo Mohor.

Loje - Most pri Kašanu

prelom 19. stol. in 20. stol.

Most stoji v grapi, kamor vodi pešpot mimo Kašanove domačije.

Mengore - Cerkev Imena Marijinega

zadnja četrtina 15. stol., prelom 16. stol. in 17. stol., druga četrtina 20. stol., 1928-1929

Cerkev stoji severno nad vasjo Kozaršče, na griču Mengore.

Mengore - Zgodovinsko območje iz prve svetovne vojne

prva četrtina 20. stol., prva četrtina 21. stol., 2002, prva svetovna vojna

Zgodovinsko območje prve svetovne vojne obsega hrib Mengore, ki se vzpenja nad vasjo Kozaršče.

Modrejce - Hiša pri Kapinu

druga četrtina 19. stol., 1846, prva četrtina 21. stol.

Modrejce 34. Hiša stoji na severovzhodnem robu naselja.

Modrejce - Vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne

prva četrtina 20. stol., zadnja četrtina 20. stol., 1981, prva svetovna vojna

Pokopališče leži na severovzhodnem robu vasi.

Modrejce - Znamenje

zadnja četrtina 19. stol.

Znamenje stoji ob poti v vas Modrejce iz smeri Mosta na Soči.

Modrej - Relief na hiši Modrej 37

16. stol.

Relef je vzidan na zatrepni fasadi hiše Modrej 37, severno od Mosta na Soči (Sveta Lucija).

Modrej - Znamenje

prva četrtina 20. stol., 1907

Znamenje stoji v Modreju, v bližini hiše Modrej 1A, ob vstopu v vas iz smeri Mosta na Soči.

Most na Soči - Arheološko najdišče Sveta Lucija

srednja bronasta doba, mlajša bronasta doba, pozna bronasta doba, železna doba, zgodnja rimska doba

Arheološko najdišče leži na obeh bregovih Idrijce pred izlivom v Sočo. Na levem bregu je nekropola, na desnem (na Mirišču) pa naselbina svetolucijske kulturne skupine.

Most na Soči - Cerkev sv. Lucije

zadnja četrtina 12. stol., 1192 (omemba), prelom 16. stol. in 17. stol., 1612, prva četrtina 20. stol., 1915, druga četrtina 20. stol., 1928-1929, 1939-1940

Cerkev stoji na platoju sredi naselja.

Most na Soči - Cerkev sv. Mavra

zadnja četrtina 12. stol., prva četrtina 15. stol., 1419, 16. stol.

Cerkev stoji sredi pokopališča, na griču severovzhodno od Mosta na Soči.

Most na Soči - Naselje

19. stol., prva četrtina 20. stol.

Naselje leži na desnem bregu reke Idrijce, ob sotočju z reko Sočo, južno od akumulacijskega jezera.

Most na Soči - Rojstna hiša Ivana Preglja

19. stol., tretja četrtina 20. stol., 1967

Most na Soči 37. Hiša stoji v severnem delu Mosta na Soči.

Most na Soči - Spomenik Dušanu Munihu-Darku

zadnja četrtina 20. stol., 1983, druga svetovna vojna

Spomenik stoji na vrhu stopnišča, levo pred vhodom v osnovno šolo.

Most na Soči - Spomenik Ivanu Preglju

zadnja četrtina 20. stol., 1983

Spomenik stoji v Pregljevem rojstnem kraju, ob poti k vaškemu pokopališču.

Most na Soči - Spomenik iz prve svetovne vojne pri jezeru

prva četrtina 20. stol., 1917, prva svetovna vojna

Spomenik stoji zahodno nad cesto proti Novi Gorici, severno od mostu čez Sočo.

Most na Soči - Spomenik iz prve svetovne vojne pri železniški postaji

prva četrtina 20. stol., 1917, prva svetovna vojna

Spomenik iz prve vojne stoji na severni strani ceste iz Mosta na Soči proti Idriji, pri mostu, ki vodi k železniški postaji.

Most na Soči - Staro župnišče

18. stol., 20. stol.

Most na Soči 29. Stari farovž stoji v bližini župnijske cerkve.

Most na Soči - Vugova rojstna hiša

19. stol., 20. stol.

Most na Soči 58. Hiša stoji v središču naselja.

Obloke - Cerkev sv. Treh kraljev

prva četrtina 18. stol., 1710

Cerkev stoji severovzhodno nad vasjo Obloke.

Obloke - Domačija Obloke 5

druga četrtina 19. stol., 1834

Obloke b. št. (prej Obloke 5). Domačija stoji v severnem delu vasi Obloke, zahodno od župnijske cerkve sv. Treh kraljev.

Obloke - Kašča pri hiši Obloke 16

prva polovica 19. stol., 1836

Kašča stoji samostojno na vzhodnem robu naselja, v bližini hiše Obloke 16, na robu strnjene pozidave vasi.

Obloke - Kašča pri hiši Obloke 2

prva četrtina 18. stol.

Obloke 2. Kašča stoji v območju domačije.

Obloke - Skupina treh sušilnic južno od vasi

19. stol.

Skupina treh sušilnic leži južno pod vasjo, ob glavni cesti v vas.

Obloke - Sušilnica pri Mavžarju

19. stol.

Obloke 20. Pajštva stoji v okviru domačije pri Mavžarju.

Obloke - Sušilnica pri Tončku na Mavži

19. stol.

Obloke 19. Pajštva stoji v okviru domačije pri Tončku na Mavži.

Pečine - Arheološko območje Gradišče

prazgodovina

Arheološko območje Gradišče obsega istoimensko vzpetino jugozahodno od vasi Pečine.

Pečine - Cerkev sv. Mohorja in Fortunata

15. stol., 18. stol., druga četrtina 20. stol., 1932

Cerkev stoji na vzpetini vzhodno od vasi Pečine.

Pečine - Domačija Pečine 17

druga polovica 18. stol., 1779

Pečine 17. Domačija stoji ob glavni cesti na južni strani vasi.

Pečine - Domačija Pečine 26

sredina 18. stol., 1754, sredina 20. stol., 1964

Pečine 26. Domačija leži na jugovzhodnem robu strnjenega jedra Pečin na Šentviški planoti.

Pečine - Domačija Pečine 53

19. stol., prva polovica 20. stol.

Pečine 53. Domačija leži v zaselku Kal, v severnem delu naselja Pečine na Šentviški planoti.

Pečine - Domačija pri Petru

18. stol., 1791, druga polovica 19. stol.

Pečine 54. Domačija leži severovzhodno od vasi Pečine.

Pečine - Domačija Pri Podgorniku

druga polovica 19. stol., 1883

Pečine 45. Domačija stoji severno od vaškega jedra, Na Brdu.

Pečine - Kapelica na Vrh brda

zadnja četrtina 19. stol., 1879, druga četrtina 20. stol., 1930

Kapelica stoji južno nad domačijo pri Petru v zaselku Kal in severovzhodno nad jedrom vasi Pečine na Šentviški gori.

Pečine - Kaplanija

zadnja četrtina 18. stol., 1784

Pečine 37. Kaplanija stoji v središču vasi.

Pečine - Kašča pri domačiji Pečine 8

druga polovica 18. stol., 1778

Pečine 8. Kašča stoji pri samotni domačiji.

Pečine - Kurirska postaja P-22

druga polovica 20. stol., 1979, druga svetovna vojna

Brunarica stoji na gozdni jasi Globoka Rupa na Pečinah, severovzhodno nad domačijo Špiček.

Pečine - Spomenik NOB

tretja četrtina 20. stol., 1968, druga svetovna vojna

Spomenik stoji sredi vasi, pred nekdanjo osnovno šolo.

Pečine - Srednjeveško grobišče Kaplanija

zgodnji srednji vek, visoki srednji vek

Grobišče leži med zadnjimi hišami v severnem delu vasi, na obeh straneh ceste.

Pečine - Župnišče

sredina 19. stol., 1850

Pečine 39. Župnišče stoji v središču vasi.

Petrovo Brdo - Domačija Petrovo Brdo 1

19. stol., 1861

Domačija stoji v vzhodnem delu vasi ob glavni cesti proti Železnikom.

Podbrdo - Cerkev sv. Nikolaja

sredina 18. stol.

Cerkev stoji sredi vasi Podbrdo.

Podbrdo - Hiša Podbrdo 21

druga polovica 19. stol.

Podbrdo 21. Hiša stoji v bližini župnijske cekve.

Podbrdo - Kmečki dvorec Podbrdo 18

druga polovica 18. stol., 1758, prva četrtina 19. stol., prelom 20. stol. in 21. stol., 2003

Podbrdo 18. Domačija stoji sredi vasi, zahodno ob cerkvi.

Podbrdo - Spomenik ponesrečenim pri gradnji bohinjskega predora

prva četrtina 20. stol.

Spomenik je postavljen ob zahodno fasado cerkve.

Podbrdo - Staro župnišče

19. stol., prva polovica 20. stol.

Podbrdo 11. Objekt stoji v vaškem jedru nasproti cerkve sv. Miklavža.

Podbrdo - Vaško jedro

18. stol.

Staro vaško jedro leži v zgornjem Podbrdu, okrog župnijske cerkve.

Podmelec - Arheološko najdišče Na kapli

pozna rimska doba

Arheološko najdišče leži visoko v pobočju nad desnim bregom Bače, na naravni terasi vzhodno od vasi Podmelec.

Podmelec - Arheološko območje Starine

pozna rimska doba

Arheološko območje obsega osamelo, na vrhu izravnano vzpetinico v gričevju nad sotesko Bače, ob poti iz Ljubinja na Podmelec.

Podmelec - Cerkev Marijinega vnebovzetja

prelom 16. stol. in 17. stol., prva četrtina 18. stol., 1718, zadnja četrtina 19. stol., 1891

Cerkev stoji zahodno pod vasjo Podmelec, na platoju južno od pokopališča.

Podmelec - Domačija Podmelec 41

17. stol., zadnja četrtina 19. stol., 1877, 1894, prva četrtina 21. stol., 2001

Podmelec 41. Domačija stoji v zaselku Podrobi, severovzhodno od Podmelca.

Podmelec - Domačija Podmelec 44

druga polovica 19. stol.

Podmelec 44. Domačija leži v zaselku Borovnica, nad vasjo Podmelec.

Podmelec - Kašča pri domačiji Podmelec 49

prva četrtina 18. stol., 1723

Podmelec 49. Kašča stoji pri domačiji, v zaselku Hum.

Polje pri Šentviški Gori - Arheološko območje Gradišče

prazgodovina

Arheološko območje leži vzhodno od vasi Polje, v zaselku Gradišče.

Polje pri Šentviški Gori - Domačija Polje 10

prva četrtina 19. stol., 1811

Polje 10. Domačija stoji na severnem robu vasi.

Polje pri Šentviški Gori - Vas

prva četrtina 19. stol., prva četrtina 20. stol., 1906

Vas Polje leži nad južnim robom Šentviške planote, jugozahodno od vasi Šentviška Gora.

Poljubinj - Arheološko območje Šance

starejša železna doba

Arheološko območje obsega dominantni rob nad Poljubinskim poljem, vzhodno od Tolmina.

Poljubinj - Kašča na domačiji Poljubinj 60

sredina 19. stol.

Kašča stoji v okviru domačije Poljubinj 60, v južnem delu vasi.

Poljubinj - Prazgodovinsko grobišče Na Kuku

prazgodovina

Grobišče leži sredi vzhodnega roba platoja nad Poljubinjskim poljem, na obeh straneh poti iz vasi k sv. Marku.

Poljubinj - Spomenik NOB

zadnja četrtina 20. stol., 1980, druga svetovna vojna

Spomenik stoji zahodno pred vasjo, na desni strani ceste iz smeri Tolmina.

Ponikve na Šentviški planoti - Cerkev Marijinega obiskovanja

15. stol., 1480, prva četrtina 20. stol., druga četrtina 20. stol., 1944, tretja četrtina 20. stol., 1951-1958

Cerkev znotraj obzidja s pokopališčem stoji na kopastem griču zahodno nad vasjo Ponikve.

Ponikve na Šentviški planoti - Domačija Ponikve 36

prva četrtina 19. stol.

Ponikve 36. Domačija stoji v vaškem jedru.

Ponikve na Šentviški planoti - Domačija Ponikve 75

18. stol., 19. stol., 20. stol.

Ponikve 75. Domačija leži na Šentviški planoti, v zaselku Zagomilca jugozahodno pod Črvovim vrhom.

Ponikve na Šentviški planoti - Domačija Ponikve 88 in 89

19. stol., 1876

Ponikve 88 in 89. Domačija stoji vzhodno od vasi Ponikve na Šentviški planoti.

Ponikve na Šentviški planoti - Kal

druga polovica 19. stol.

Kal leži v naselju Ponikve na Šentviši planoti, severno od zaselka Zagomilce.

Ponikve na Šentviški planoti - Kapela sv. Ane

tretja četrtina 19. stol., 1862, prva četrtina 21. stol.

Kapela stoji v jugozahodnem delu vasi, med hišama Ponikve 2 in 3.

Ponikve na Šentviški planoti - Komunski vodnjak

19. stol.

Vodnjak stoji sredi vasi, pri hiši Ponikve 20.

Ponikve na Šentviški planoti - Razpelo ob cesti

zadnja četrtina 19. stol.

Razpelo stoji nad cesto, ki vodi v vas z vzhodne strani.

Ponikve na Šentviški planoti - Ruševine cerkve sv. Miklavža

tretja četrtina 16. stol., 1570, zadnja četrtina 18. stol.

Ruševine cerkve so na vzpetini imenovani Oblačno brdo, severno od vasi Ponikve.

Ponikve na Šentviški planoti - Spomenik NOB

tretja četrtina 20. stol., 1965, druga svetovna vojna

Spomenik stoji v središču vasi.

Porezen - Kašča na domačiji Gašpar

zadnja četrtina 17. stol., 1689

Porezen 17. Lesena kašča stoji na podstrešju hiše na domačiji Gašpar.

Postaja - Domačija Postaja 27

zadnja četrtina 19. stol.

Postaja 27. Domačija stoji v zaselku Klohe, visoko nad desnim bregom Idrijce, južno od vasi.

Prapetno - Arheološko območje Na Lesi

rimska doba

Arheološko območje leži ob odcepu lokalne ceste za Prapetno, nad levim bregom Soče.

Prapetno Brdo - Ambient kozolcev in domačij

19. stol., 1868

Prapetno Brdo 16, 18. Domačiji in toplarji so na severnem robu vasi Prapetno Brdo.

Prapetno Brdo - Domačija Prapetno Brdo 5

zadnja četrtina 18. stol., 1777, druga četrtina 19. stol., 1840, tretja četrtina 19. stol.

Prapetno Brdo 5, 5A. Samotna domačija leži jugozahodno od vaškega jedra Prapetno Brdo na Šentviški planoti.

Prapetno - Kamnito korito in znamenje

tretja četrtina 19. stol., 1863

Korito z znamenjem stoji na glavnem vaškem trgu v Prapetnem.

Roče - Cerkev sv. Janeza Evangelista

sredina 16. stol., 1550, 18. stol. (domnevno)

Cerkev stoji na jugovzhodnem robu vasi Roče, ob poti na pokopališče.

Roče - Domačija Roče 3

prva četrtina 20. stol., 1901

Roče 3. Domačija stoji v središču vasi.

Roče - Hiša Roče 1

prelom 18. stol. in 19. stol.

Roče 1. Hiša stoji sredi vaškega jedra.

Roče - Kašča pri domačiji Roče 10

19. stol.

Roče 10. Kašča z mostovžem stoji na domačiji, na severozahodni strani vasi.

Rut - Arheološko najdišče v Trojah

starejša železna doba

Arheološko najdišče leži severozahodno nad vasjo Rut, na obeh straneh ceste.

Rut - Cerkev sv. Lamberta

tretja četrtina 14. stol., 1356, 18. stol., 19. stol.

Cerkev stoji na vzpetini sredi vasi Rut, ob vaški lipi.

Rut - Šola

prva polovica 20. stol., 1935

Rut 55. Šola stoji v vzhodnem delu vasi.

Rut - Spomenik padlim borcem NOV

tretja četrtina 20. stol., 1957, druga svetovna vojna

Spomenik stoji v središču vasi.

Rut - Spominsko znamenje Jožetu Makucu

zadnja četrtina 20. stol., 1977, druga svetovna vojna

Spominsko znamenje stoji na travniku ob peš poti za Stržišče, severovzhodno od vasi Rut.

Rut - Vas

13. stol., 19. stol.

Vas leži v dolinskem zatrepu, jugovzhodno pod Rodico, v zgornji Baški grapi.

Sela nad Podmelcem - Arheološko najdišče Merišče

pozna rimska doba, zgodnji srednji vek

Arheološko najdišče leži vzhodno od vasi, na širokem, delno terasiranem hribu z obdelovalnimi površinami.

Sela nad Podmelcem - Cerkev Rožnovenske Matere božje

zadnja četrtina 19. stol., 1898, zadnja četrtina 20. stol., 1983

Cerkev stoji pred vasjo, na južni strani.

Sela nad Podmelcem - Hiša Sela 18

prva polovica 18. stol., 19. stol.

Sela nad Podmelcem 18. Stanovanjski objekt stoji v okviru domačije pri Logarju, severno od strnjenega dela vasi.

Sela pri Volčah - Cerkev sv. Marije Magdalene

zadnja četrtina 15. stol., druga četrtina 17. stol., 1646, prva polovica 20. stol.

Cerkev stoji v južnem delu vasi Sela pri Volčah.

Sela pri Volčah - Odsek stare ceste Gorica-Kobarid

zadnja četrtina 16. stol., 1587, 17. stol., 18. stol., 19. stol.

Odsek poti se vije nad strmim pobočjem na desnem bregu reke Soče, nad sedanjo soško cesto, južno od zaselka Podsele.

Šentviška gora - Arheološko območje Lukmanov grič

železna doba, rimska doba

Vzhodno od vasi Šentviška gora se sredi planote dviga nizka osamela vzpetina s terasasto deljenim južnim pobočjem.

Šentviška Gora - Cerkev sv. Vida

zgodnji srednji vek, prva četrtina 18. stol., 1723, druga četrtina 18. stol., 19. stol., druga četrtina 20. stol., 1925, 1941

Cerkev stoji na platoju sredi vasi Šentviška Gora.

Šentviška gora - Domačija Šentviška gora 15

18. stol.

Šentviška gora 15. Stoji v jedru naselja.

Šentviška Gora - Domačija Šentviška Gora 65

druga četrtina 17. stol., zadnja četrtina 20. stol., 1992

Šentviška gora 65. Domačija leži na Šentviški planoti, severovzhodno od vaškega jedra.

Šentviška Gora - Gradišče Berlotov rob

železna doba, zgodnja rimska doba

Gradišče leži na močno izpostavljenem griču na vzhodnem robu vasi, v soseščini stare kmetije Berlot.

Šentviška Gora - Prazgodovinsko grobišče Na Dobcu

starejša železna doba

Grobišče leži na njivi pri kmetiji Na Dobcu, na sredini poti iz Gore na Daber.

Šentviška Gora - Prazgodovinsko grobišče Prevala in Lipce

starejša železna doba

Grobišče leži na obeh straneh stare kolovozne poti iz Šentviške Gore v vas Polje ob obpotnem znamenju.

Šentviška Gora - Razpelo ob poti

19. stol., prva četrtina 21. stol.

Razpelo stoji severozahodno od naselja Šentviška Gora, na levi strani ceste, ki pelje proti Gorskemu vrhu na Šentviški planoti.

Šentviška Gora - Ruševine cerkve sv. Marije Magdalene

tretja četrtina 17. stol., 1650

Cerkev je stala pri kmetiji Na Klancu, vzhodno od vasi, deloma pod dvojnim kozolcem.

Šentviška Gora - Ruševine cerkve sv. Petra in Pavla

tretja četrtina 16. stol., 1570

Cerkev je stala v skrajnem zahodnem delu vasi, na kopastem gričku tik nad cesto.

Šentviška Gora - Šola

zadnja četrtina 19. stol., 1889, prva polovica 20. stol.

Šentviška Gora 31. Šola stoji v južnem delu vasi.

Šentviška Gora - Spominska plošča Ivanu Laharnarju

tretja četrtina 20. stol., 1969

Plošča je vzidana na vhodno fasado rojstne hiše Šentviška Gora 43.

Šentviška gora - Vas

druga polovica 12. stol., 1192, 18. stol., 19. stol., 20. stol.

Vas leži na Šentviški planoti na Tolminskem.

Slap ob Idrijci - Arheološko najdišče V bregu

mlajša železna doba, rimska doba

Arheološko najdišče obsega strmo pobočje terase severno od Slapa ob Idrijci, v bližini domačije Štrukelj. Lokacija grobišča je danes le približno znana, zaradi plazovitosti pobočja tudi določneje neopredeljiva.

Slap ob Idrijci - Gradišče Grad

mlajša železna doba

Gradišče leži na vzpetini severovzhodno od Roč in vzhodno od Slapa pri Idrijci.

Slap ob Idrijci - Kosmačeva domačija

19. stol., zadnja četrtina 20. stol., 1980, prva četrtina 21. stol., 2003

Slap ob Idrijci 15. Domačija stoji v zaselku Bukovica na levem bregu Idrijce.

Stopnik pri Šebreljah - Spominska plošča dogodku v NOV

zadnja četrtina 20. stol., 1977

Plošča je vzidana na vhodno fasado objekta Stopnik 40.

Stopnik pri Šebreljah - Sušilnica pod domačijo pri Vojsku

druga polovica 19. stol.

Pajštva stoji na levem bregu reke Idrijce, tik ob visečem mostu, v sklopu domačije Vojsk, Stopnik 29.

Stopnik pri Šebreljah - Zaselek Tilnik

19. stol., 20. stol.

Zaselek Tilnik je jugovzhodno pod Šentviško planoto, na desnem bregu reke Idrijce.

Stržišče - Cerkev sv. Ožbolta

tretja četrtina 18. stol., 1770

Cerkev stoji sredi obzidanega prostora s pokopališčem, vzhodno nad vasjo Stržišče.

Stržišče - Domačija Lonik

sredina 18. stol., 19. stol., druga četrtina 20. stol., 1928, prva četrtina 21. stol., 2002

Stržišče 6. Domačija Lonik stoji jugozahodno od Stržišča.

Stržišče - Kašča pri Beužu

druga polovica 19. stol.

Kašča stoji na južnem robu zadnje vasi v Stržišču.

Stržišče - Vas

19. stol.

Vas leži na južnem pobočju Črne prsti, v zgornji Baški grapi.

Stržišče - Župnišče

druga polovica 19. stol.

Stržišče 19. Župnišče stoji severozahodno pod cerkvijo sv. Ožbolta.

Temljine - Domačija pri Kosu

18. stol.

Temljine 15. Domačija leži v zaselku Podleskovca nad dolino Kneže.

Temljine - Kapela Marijinega rojstva

druga četrtina 20. stol., 1936

Kapela stoji ob cesti južno od vasi Temljine.

Temljine - Kašča na Utrniku

19. stol.

Kašča stoji na jugovzhodnem robu vasi. Pripadala je domačiji Temljine 32, ki je sedaj porušena.

Temljine - Klenkonova sušilnica

19. stol.

Klenkonova pajštva stoji v gozdu severno od zaselka Podleskovca.

Temljine - Spomenik Cirilu Drekonji

tretja četrtina 20. stol., 1954

Spomenik stoji v severnem delu vasi.

Temljine - Sušilnica na domačiji pri Jerneju

19. stol.

Temljine 3. Pajštva stoji v okviru domačije pri Jerneju, južno pod vasjo.

Temljine - Sušilnica na Plečih

druga polovica 19. stol.

Pajštva stoji pod kozolcem na Plečih, zahodno od vasi Temljine.

Temljine - Sušilnica od Agrajnca

19. stol.

Pajštva leži južno pod vasjo Temljine.

Tolmin - Arheološko najdišče Na Petelincu

srednja bronasta doba, mlajša bronasta doba, pozna bronasta doba, starejša železna doba

Arheološko najdišče je na južnem pobočju in na izravnani ter naravno zavarovani terasi na južnem vznožju Kozlovega roba.

Tolmin - Cerkev Marijinega vnebovzetja

9. stol. (domnevno), zadnja četrtina 17. stol., 1682, zadnja četrtina 18. stol., 1786

Cerkev stoji na platoju na zahodnem delu mesta Tolmin.

Tolmin - Cerkev sv. Urha

visoki srednji vek, tretja četrtina 15. stol., 1470-1472, zadnja četrtina 19. stol., 1880, prva četrtina 20. stol.

Cerkev stoji na pokopališču, na platoju nad levim bregom reke Soče.

Tolmin - Coroninijeva graščina

tretja četrtina 17. stol., 1660, 19. stol., prva polovica 20. stol., zadnja četrtina 20. stol.

Mestni trg 4. Stavba stoji na jugozahodni stranici Mestnega trga.

Tolmin - Dvor oglejskih patriarhov

zadnja četrtina 13. stol., 1292

Dvor je stal na izrazitem pomolu v sotočju Tolminke z Grapo, ki je nudil izjemno zavarovano lego.

Tolmin - Hiša Gradnikova 24

druga polovica 18. stol., prelom 20. stol. in 21. stol., 2000

Gradnikova 24

Tolmin - Hiša P. Skalarja 4

19. stol.

Ulica Petra Skalarja 4. Hiša stoji v južnem delu trškega jedra mesta.

Tolmin - Napisna plošča nad kaverno Radig

prva četrtina 20. stol., 1917, prva svetovna vojna

Napisna plošča je nad vhodom v kaverno v grapi 50 metrov pod cesto Tolmin - Dolje, pri zadnjih, najzahodnejših hišah v Tolminu. Nad tolminsko vojašnico.

Tolmin - Nemška kostnica

druga četrtina 20. stol., 1936-1938, zadnja četrtina 20. stol., 1984, 1992, prva svetovna vojna

Na zahodni strani Tolmina, blizu sotočja Tolminke in Soče.

Tolmin - Notarjeva vila

prva četrtina 20. stol.

Brunov drevored 17. Vila stoji v nekdanjem predelu vil premožnejših prebivalcev Tolmina.

Tolmin - Ruševine cerkve sv. Janeza Krstnika

srednji vek

Cerkev je stala blizu Tolminke, vrh manjše naravne gomilnate tvorbe Na Hribih.

Tolmin - Ruševine gradu na Kozlovem robu

prva četrtina 12. stol., druga četrtina 14. stol., 1348, prva četrtina 16. stol., 1511, prva četrtina 17. stol., 1608

Grad stoji na osamljeni kopasti vzpetini Kozlov rob sredi Tolminske kotline, nad Tolminom.

Tolminske Ravne - Domačija Tolminske Ravne 11

19. stol., prelom 20. stol. in 21. stol., 2001

Tolminske Ravne 11. Domačija stoji v osrednjem delu naselja.

Tolminske Ravne - Domačija Tolminske Ravne 14

19. stol., prelom 20. stol. in 21. stol.

Tolminske Ravne 14. Domačija leži na skrajnem vzhodnem robu naselja Tolminske Ravne.

Tolminske Ravne - Domačija Tolminske Ravne 2, 3

19. stol.

Tolminske Ravne 2, 3. Domačija stoji na južnem robu naselja.

Tolminske Ravne - Domačija Tolminske Ravne 8

19. stol., prelom 20. stol. in 21. stol., 2001

Tolminske Ravne 8. Domačija stoji na zahodnem robu vasi.

Tolminske Ravne - Hiša Tolminske Ravne 13

19. stol., prelom 20. stol. in 21. stol., 2001

Tolminske Ravne 13. Hiša stoji na severnem robu naselja.

Tolminske Ravne - Planina Kal

prva četrtina 20. stol.

Planina Kal leži severozahodno od vasi Tolminske Ravne, južno pod Tolminskim Migovcem.

Tolminske Ravne - Vas

19. stol., zadnja četrtina 20. stol., 1998

Tolminske Ravne, do druge svetovne vojne imenovane Žabiške Ravne, ležijo na dnu Krnice, južno pod Tolminskim Migovcem.

Tolminski Lom - Domačija pri Šaunu

prva četrtina 17. stol., 1623, sredina 18. stol. (domnevno), druga polovica 18. stol. (domnevno), druga polovica 19. stol.

Tolminski Lom 33. Domačija leži v zaselku Kal, severno od vaškega jedra.

Tolminski Lom - Frencova štala

19. stol.

Frencova štala stoji v jedru vasi Tolminski Lom.

Tolminski Lom - Spominsko znamenje Vidi Krošelj

zadnja četrtina 20. stol., 1979, druga svetovna vojna

Spominsko znamenje stoji v bližini domačije Malenč, Tolminski Lom 2, južno od naselja.

Tolmin - Spomenik padlima borcema NOV

sredina 20. stol., 1952, druga svetovna vojna

Spomenik stoji v Brunovem drevoredu.

Tolmin - Spomenik Simonu Rutarju

zadnja četrtina 20. stol., 1976

Spomenik stoji v parku za penzionom Rutar.

Tolmin - Spomenik tolminskemu kmečkemu puntu

tretja četrtina 20. stol., 1973, prva četrtina 21. stol.

Spomenik stoji na manjši zelenici desno ob vhodu na Mestni trg pred Tolminskim muzejem.

Tolmin - Spominska plošča Albertu Rejcu

zadnja četrtina 20. stol., 1985

Vzidana je na cestno fasado rojstne hiše Zalog 1.

Tolmin - Spominska plošča Narodni čitalnici

zadnja četrtina 20. stol., 1987

Plošča je vzidana na cestno fasado nekdanje Devetakove hiše, Cankarjeva ulica 7.

Tolmin - Spominsko znamenje talcem

zadnja četrtina 20. stol., 1981, druga svetovna vojna

Spomenik stoji ob Dijaški ulici, pri starem Dijaškem domu, jugovzhodno od jedra Tolmina.

Tolmin - Trško jedro

17. stol., 18. stol., 19. stol., 20. stol.

Trško jedro leži na terasi med Sočo in Tolminko.

Tolmin - Vila Prešernova 3

prva četrtina 20. stol.

Prešernova ulica 3. Vila stoji severno od mestnega jedra Tolmin.

Trtnik - Del vasi

zadnja četrtina 13. stol., druga polovica 19. stol.

Del vasi leži nad Podbrdom, v Zgornji Baški grapi.

Trtnik - Domačija Trtnik 13

19. stol.

Trtnik 13. Domačija stoji na skrajnem zahodnem robu vasi.

Volarje - Cerkev sv. Brikcija

visoki srednji vek, zadnja četrtina 15. stol., 1475, prva četrtina 16. stol., zadnja četrtina 19. stol., 1888

Cerkev stoji na levem bregu Soče, ob lokalni cesti Volarje-Kamno.

Volarje - Planina Lapač

prva četrtina 20. stol.

Planina Lapač leži pod severozahodnim pobočjem Mrzlega vrha in severovzhodno od vasi Volarje.

Volarje - Prazgodovinsko grobišče Podmočivc

mlajša železna doba, zgodnja rimska doba

Arheološko najdišče obsega osrednji in zahodni del vasi Volarje.

Volarje - Znamenje na vzhodnem začetku vasi

19. stol.

Znamenje stoji na začetku vasi, nasproti hiše Volarje 3.

Volče pri Tolminu - Arheološko najdišče sv. Jakob

pozna rimska doba, zadnja četrtina 15. stol., 1493

Ruševine cerkve sv. Jakoba ležijo na kopasti vzpetini v slemenski verigi Senice. Domnevna poznoantična naselbina je pomaknjena na sam rob slemena.

Volče pri Tolminu - Arheološko najdišče Za gradom

pozna rimska doba, zgodnji srednji vek

Arheološko najdišče leži pod današnjo cesto z mejnega prehoda Solarji na Livške Ravne.

Volče pri Tolminu - Arheološko območje Dušice

rimska doba

Arheološko območje obsega travnik in njivske površine na ravnini severovzhodno od jedra vasi Volče, na južnem delu Volčanskega polja. Zamejeno je s cesto Volče-Tolmin in potjo iz Volč proti cerkvi sv. Danijela.

Volče pri Tolminu - Cerkev sv. Danijela

11. stol. (omemba), prva polovica 16. stol., 1505-1525, prva četrtina 20. stol., 1921

Cerkev stoji severovzhodno od Volč pri Tolminu, na pokopališču nad desnim bregom reke Soče.

Volče pri Tolminu - Cerkev sv. Lenarta

druga polovica 15. stol., zadnja četrtina 17. stol., 1695, prva četrtina 20. stol., 1921

Cerkev stoji severozahodno nad vasjo Volče.

Volče pri Tolminu - Kamniti most čez Kamnico

druga četrtina 19. stol., 1832

Most stoji na reki Kamnici, severno od naselja.

Volče pri Tolminu - Kapelica sv. Florijana

druga polovica 19. stol., 1878

Znamenje stoji v križišču ob poti k cerkvi sv. Lenarta.

Volče pri Tolminu - Kovačičeva planina

19. stol., 20. stol.

Kovačičeva planina leži severozahodno nad Volčami, na območju Kolovrata.

Volče pri Tolminu - Kužno znamenje

druga polovica 15. stol. (domnevno), zadnja četrtina 16. stol., 1588

Znamenje stoji v jedru vasi Volče, ob zahodnem robu ceste in nad izvirom studenca.

Volče pri Tolminu - Lukatelova in Lukova hiša

prva četrtina 19. stol., prva četrtina 20. stol.

Volče pri Tolminu 123 in 124. Hiši stojita na južnem robu vasi, ob potoku Hotevlje.

Volče pri Tolminu - Planina Bant

19. stol., tretja četrtina 20. stol., 1956

Planina Bant leži severozahodno nad Volčami, na območju Kolovrata, južno od zaselka Foni.

Volče pri Tolminu - Spomenik padlim v prvi svetovni vojni

prva polovica 20. stol., prva svetovna vojna

Spomenik stoji na zahodnem delu pokopališča v Volčah.

Volče pri Tolminu - Vaško perišče

zadnja četrtina 19. stol.

Perišče stoji nasproti kužnega znamenja ob cesti sredi vasi.

Volče pri Tolminu - Znamenje na odcepu poti proti Tolminu

prva polovica 19. stol.

Znamenje stoji na križišču poti Bovec, Tolmin, Nova Gorica.

Žabče - Cerkev sv. Marka

visoki srednji vek, 16. stol., zadnja četrtina 18. stol., 1784, zadnja četrtina 20. stol., 1994

Cerkev stoji na pobočju Zabilskega hriba, jugovzhodno od vasi Žabče.

Žabče - Domačija Žabče 13

18. stol.

Žabče 13. Domačija leži ob križišču v V delu starega jedra vasi.

Zadlaz-Čadrg - Domačija Zadlaz-Čadrg 10

19. stol., prelom 20. stol. in 21. stol., 2000

Zadlaz - Čadrg 10. Domačija stoji na severni strani osrednje vaške komunikacije.

Zadlaz-Čadrg - Domačija Zadlaz-Čadrg 3

18. stol., prelom 20. stol. in 21. stol., 2000

Zadlaz-Čadrg 3. Hiša stoji ob ovinku, na jugozahodnem robu razloženega naselja.

Zadlaz-Čadrg - Hiša Zadlaz-Čadrg 23

prva polovica 20. stol.

Zadlaz - Čadrg 23. Hiša stoji na severnem delu razpotegnjenega naselja.

Zadlaz-Čadrg - Zaselek Laz

18. stol., 19. stol.

Zaselek leži na platoju pod Kobilnikom, nad koriti Tolminke in Zadlaščice.

Zadlaz-Žabče - Hiša Zadlaz-Žabče 17

Zadlaz - Žabče 17. Stavba stoji pod cesto.

Zadlaz-Žabče - Kašča na domačiji Zadlaz-Žabče 23

Stavba stoji v zaselku Perbla pri domačiji Zadlaz - Žabče 23.

Zadlaz-Žabče - Partizanska tehnika Krn

sredina 20. stol., 1943, 1951, druga svetovna vojna

Pod previsno steno struge Zadlaščice v Kašanu, pod zaselkom Skalnik.

Zadlaz-Žabče - Spomenik NOB

zadnja četrtina 20. stol., 1985, druga svetovna vojna

Spomenik stoji ob cesti v predelu Za Robom.

Zakraj - Ruševine cerkve sv. Lovrenca

tretja četrtina 16. stol., 1570

Cerkev je stala na skrajnem južnem robu nizkega slemenskega grebena v zaselku Zakraj.

Zatolmin - Arheološko najdišče Selca

pozna rimska doba

Arheološko najdišče obsega jugovzhodni rob grebena v obliki pomola, ki zapira Tolminska korita in leži tik nad vasjo Zatolmin in cerkvijo sv. Petra ob cesti v Polog.

Zatolmin - Cerkev sv. Petra

pozni srednji vek, prva četrtina 18. stol., 1710

Cerkev stoji nad cesto, ki vodi iz Zatolmina na planino Polog.

Zatolmin - Hidroelektrarna pod planino Polog

prva četrtina 20. stol., 1916, prva svetovna vojna

Hidroelektrarna stoji v strugi Tolminke, vzhodno od planine Polog. Na desnem bregu reke, 100 metrov pred hudourniškim pregradnim jezom.

Zatolmin - Kapelica Na Sevcah

19. stol.

Kapelica stoji Na Sevcah, ob stari poti, ki je iz Zatolmina vodila do Zastenarjeve domačije (danes pelje proti zatolminskim planinam: pl. Zagrmuč, Pretovč, Sleme, itd).

Zatolmin - Lokarjeva štala

19. stol.

Štala stoji ob hiši, v okviru domačije pri Lokarju, Zatolmin 66.

Zatolmin - Planina Laška seč

19. stol., prva četrtina 20. stol., 1912, prva četrtina 21. stol., 2012

Planina Laška seč leži severozahodno nad Zatolminom, zahodno od cerkve sv. Duha na Javorci in severovzhodno pod Mrzlim vrhom.

Zatolmin - Planina Sleme

19. stol., prva polovica 20. stol.

Planina leži severozahodno nad Javorco in južno pod Rdečim robom ter severozahodno od vasi Čadrg.

Zatolmin - Planina Za Grmučem

19. stol., druga četrtina 20. stol., 1927

Planina leži severozahodno nad Zatolminom, jugozahodno od cerkve sv. Duha na Javorci in severovzhodno pod Mrzlim vrhom.

Zatolmin - Spomenik na planini Medrja

prva četrtina 20. stol., 1915-1917, prva svetovna vojna

Spomenik stoji na travniku planine Medrja, na pobočju pod stanom in hlevi.

Zatolmin - Spomenik NOB

zadnja četrtina 20. stol., 1983, druga svetovna vojna

Spomenik stoji v južnem delu vasi, v bližini nekdanjega zadružnega doma.

Zatolmin - Spomenik padlima borcema NOB

tretja četrtina 20. stol., 1954, druga svetovna vojna

Spomenik stoji na levi strani ceste v Polog in na Javorco, severovzhodno od Zatolmina.

Zatolmin - Spominska plošča na planini Polog

prva četrtina 20. stol., 1916, prva svetovna vojna

Skala s ploščo leži na travniku planine Polog, jugozahodno od sirarne, ob temeljih vojaških stavb zahodno od ceste na planino Polog. Dobro vidno s ceste.

Zatolmin - Spominska plošča zdravniku Arthurju Weilu

prva četrtina 20. stol., 1915, prva svetovna vojna

Plošča je pritrjena na skalo na zunanji strani kolovoza iz Zatolmina na planino Pretovč, na severovzhodnem razu vrha Grmuča, ob kolovozu pod planino Zagrmuč. Vidno v smeri vzpona.

Zatolmin - Vojaško pokopališče na planini Polog

prva polovica 20. stol., prva svetovna vojna

Pokopališče leži na južnem robu travnika planine Polog, vzhodno od ceste na planino Polog in je vidno s ceste.

Zatolmin - Znamenje ob cesti Tolmin-Zatolmin

druga polovica 20. stol.

Znamenje stoji vzhodno ob poti iz Tolmina v Zatolmin.

Znojile nad Baško grapo - Prangarjev mlin z žago

19. stol.

Mlin z žago stoji na desnem bregu Rovtarskega potoka - Prangerca, severno od domačije Znojile 1 in izliva potoka v Bačo.