Mestna občina Maribor
Železniški promet skozi Maribor je stekel leta 1846. Pozneje je mesto z odprtjem koroške železnice postalo križišče dveh prog.[4]
Malečnik in vinogradniška naselja
Vzhodni del občinskega prostora obsega malečniško območje med Dravo in Pesniško dolino, kjer vinorodni griči prehajajo v Slovenske gorice. Krajevno skupnost Malečnik–Ruperče sestavljajo Celestrina, Grušova, Hrenca, Malečnik, Metava, Nebova, Ruperče, Trčova in Vodole.
Malečnik se je pred drugo svetovno vojno imenoval Sveti Peter oziroma Šempeter. V kraju delujeta Osnovna šola Malečnik in enota Vrtca Pobrežje. Društveno življenje vključuje zborovsko petje, gasilstvo, čebelarstvo in šport.[1]
Stražun med mestnimi predeli
Med Pobrežjem, Brezjem in Teznim leži gozd Stražun. V njegovem reliefu so ohranjene sledi nekdanje dravske struge, na zahodnem delu pa so izviri in ostanki močvirij.
Med drevesnimi vrstami so bukev, hrast, gaber in rdeči bor. Gozdno življenje predstavljajo table ob Učni poti netopirja Boromirja.[2]
Knjižnica tehniških fakultet
Knjižnica tehniških fakultet je namenjena zbiranju in izposoji tehniške literature. Ustanovljena je bila leta 1962, leta 1972 pa so na Višji tehniški šoli že raziskovali računalniško knjižnično informatiko.
Po preoblikovanju Tehniške fakultete leta 1995 je postala skupna knjižnica štirih fakultet. Uporabljajo jo lahko študenti in raziskovalci, pa tudi drugi uporabniki.[3]
Viri občinskega opisa
- Mestna občina Maribor: Krajevna skupnost Malečnik–RuperčePreverjeno 20. 10. 2026
- Zavod za turizem Maribor: Gozd StražunPreverjeno 20. 10. 2026
- Univerza v Mariboru: Zgodovina Knjižnice tehniških fakultetPreverjeno 20. 10. 2026
- Mestna občina Maribor: Industrija srečanjPreverjeno 20. 10. 2026