Preskoči na vsebino

Komisijska pogodba

Pogodba, s katero se komisionar zaveže, da bo za provizijo v svojem imenu in na račun komitenta prodal ali kupil blago. Uporablja se pri komisijski prodaji blaga v tuji prodajalni in pri nakupih prek posrednika, ki nastopa v svojem imenu. Razmerje ureja Obligacijski zakonik v 788. do 806. členu.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuObliko določa zakon

Kako poteka postopek

  1. 1

    Preverite, ali gre res za komisijo

    Komisionar opravi posel v svojem imenu in na račun komitenta (788. člen OZ). Nasproti tretjemu je zato upravičen in zavezan komisionar. Kdor nastopa v tujem imenu in za tuj račun, ni komisionar — tam gre za pogodbo o naročilu oziroma za zastopanje.

  2. 2

    Določite mejno ceno in rok

    Mejna cena in rok sta navodili, ki komisionarja dejansko vežeta. Posel pod neugodnejšimi pogoji pomeni, da mora komisionar povrniti razliko in škodo, komitent pa lahko sprejem posla odkloni, če o tem takoj obvesti komisionarja (790. člen OZ).

  3. 3

    Dogovorite provizijo

    Komisionar ima pravico do plačila, tudi če provizija ni dogovorjena (788. člen OZ). Če znesek ni določen, gre plačilo, ki ustreza opravljenemu poslu in doseženemu uspehu (800. člen OZ) — zapisan odstotek ali znesek je zato v interesu obeh strani.

  4. 4

    Odločite se o jamstvu del credere

    Brez posebnega jamstva komisionar ne odgovarja za to, ali bo tretji svoje obveznosti izpolnil. Če tako jamstvo želite, ga je treba v pogodbi izrecno dogovoriti; komisionarju v tem primeru pripada posebno plačilo (798. člen OZ).

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 6

Pregled korakov

Komitent

Več informacij

Komitent je tisti, ki posel zaupa — lastnik blaga pri prodaji oziroma naročnik pri nakupu.

Zakaj je to potrebno?

Izpolnite samo, kadar je komitent pravna oseba.

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Komisijska pogodba

1. člen — Pogodbeni stranki

Komitent: ________________, ________________, matična oziroma davčna številka ________________, ki ga zastopa ________________,

in komisionar: ________________, ________________, matična oziroma davčna številka ________________, ki ga zastopa ________________,

skleneta naslednjo komisijsko pogodbo.

2. člen — Predmet pogodbe

Komitent zaupa komisionarju prodajo naslednjega blaga: ________________.

Komisionar se zavezuje, da bo blago prodal v svojem imenu in na račun komitenta, komitent pa se zavezuje, da mu bo za to plačal provizijo.

Stanje blaga ob izročitvi: ________________.

3. člen — Navodilo o ceni in roku

Komisionar blaga ne sme prodati po ceni, nižji od ________________ EUR, razen če komitent pred sklenitvijo posla pisno soglaša z nižjo ceno.

Posel mora komisionar skleniti najpozneje do ________________.

4. člen — Odstopanje od navodil

Če komisionar sklene posel pod neugodnejšimi pogoji, kot so določeni v tej pogodbi, pa tega ne bi smel storiti, mora komitentu povrniti razliko in povzročeno škodo.

Komitent lahko sprejem takega posla odkloni pod pogojem, da o tem takoj obvesti komisionarja; to pravico izgubi, če komisionar pokaže pripravljenost, da mu takoj plača razliko in povrne povzročeno škodo.

Če je posel sklenjen pod ugodnejšimi pogoji, kot so določeni v tej pogodbi, gre vsa tako dosežena korist komitentu.

Komisionar odgovarja komitentu za škodo, če proda blago nekomu, za kogar je vedel ali bi moral vedeti, da je prezadolžen.

5. člen — Izročitev in hramba blaga

Komitent izroči blago komisionarju najpozneje ________________. Blago se hrani na naslovu ________________.

Komisionar hrani zaupano blago kot dober gospodarstvenik.

Ko komisionar prevzame blago od prevoznika, mora ugotoviti njegovo stanje ter komitentu nemudoma sporočiti dan prispetja blaga in vidne poškodbe ali primanjkljaj; sicer odgovarja za škodo, ki zaradi te opustitve nastane komitentu. Ukreniti mora vse, kar je potrebno za ohranitev komitentovih pravic nasproti odgovorni osebi.

Komisionar mora komitenta obvestiti o vseh spremembah na blagu, zaradi katerih bi blago lahko izgubilo svojo vrednost; če nima časa čakati na navodila ali če komitent z navodili zavlačuje, grozi pa nevarnost znatnejše poškodbe, mora blago na najprimernejši način prodati.

6. člen — Obveščanje in dajanje računa

Komisionar mora komitentu sporočiti, s kom je opravil zaupani posel.

Račun o opravljenem poslu mora dati brez nepotrebnega odlašanja, najpozneje ________________.

Vse, kar je iz posla prejel, mora izročiti komitentu, in sicer ________________, denarne zneske na transakcijski račun ________________.

Terjatve in druge pravice, ki si jih je pridobil nasproti tretjemu, s katerim je posel opravil v svojem imenu in na račun komitenta, mora prenesti na komitenta.

7. člen — Provizija

Za opravljeni posel pripada komisionarju provizija, ki znaša ________________.

Komitent plača provizijo, ko je posel izvršen, kot tudi tedaj, če njegovo izvršitev prepreči vzrok, za katerega odgovarja komitent. Če se posel izvršuje postopoma, lahko komisionar zahteva sorazmeren del plačila po vsaki delni izpolnitvi.

Če do izvršitve sklenjenega posla ne pride iz vzroka, za katerega ne odgovarja niti komisionar niti komitent, ima komisionar pravico do ustreznega plačila za svoj trud.

Komisionar, ki v svojem ravnanju ni bil zvest komitentu, nima pravice do plačila.

8. člen — Stroški

Komitent povrne komisionarju stroške, ki so bili potrebni za izvršitev naročila, skupaj z obrestmi od dneva, ko so bili plačani.

Za uporabo komisionarjevih skladišč in transportnih sredstev komitent plača posebej, če to ni zajeto že s provizijo.

Če v tej pogodbi ni določeno drugače, komitent ni dolžan dati komisionarju predujma sredstev, ki jih ta potrebuje za opravljanje zaupanega posla.

9. člen — Zastavna pravica komisionarja

Komisionar ima zastavno pravico na stvareh, ki so predmet te pogodbe, dokler so te stvari pri njem ali pri nekom, ki jih ima v posesti zanj, ali dokler ima v rokah listino, ki mu omogoča razpolaganje z njimi.

Iz vrednosti teh stvari se lahko komisionar poplača pred drugimi komitentovimi upniki za svoje terjatve iz komisijskih poslov s komitentom ter iz danih posojil in predujmov.

10. člen — Razmerja s tretjimi

Komitent more zahtevati izpolnitev terjatev iz posla, ki ga je komisionar sklenil na njegov račun s tretjim, šele tedaj, ko mu jih komisionar odstopi. V razmerju med komitentom in komisionarjem ter njegovimi upniki pa se te terjatve od svojega nastanka štejejo za komitentove.

Komisionarjevi upniki ne morejo za izterjavo svojih terjatev niti v njegovem stečaju z izvršilnimi ukrepi segati na pravice in stvari, ki si jih je komisionar pri izpolnjevanju tega naročila pridobil v svojem imenu, toda za komitenta, razen če gre za terjatve, ki so nastale v zvezi s pridobitvijo teh pravic in stvari.

V komisionarjevem stečaju lahko komitent zahteva, da se iz stečajne mase izločijo stvari, ki jih je izročil komisionarju, da bi jih ta zanj prodal, ter stvari, ki jih je komisionar zanj nabavil.

11. člen — Trajanje in prenehanje

Pogodba velja do izvršitve zaupanega posla, najdlje pa do ________________.

Komitent lahko od pogodbe odstopi. Če odstopi brez utemeljenih razlogov, mora komisionarju izplačati ustrezen del plačila in povrniti škodo, ki mu je zaradi odstopa nastala.

Komisionar lahko naročilo odpove, kadar hoče, samo ne ob neprimernem času; tudi po odpovedi mora nadaljevati posle, ki jih ni mogoče odlašati, dokler komitent nima možnosti prevzeti skrbi zanje.

Naročilo preneha, če komitent ali komisionar pride v stečaj ali če popolnoma ali deloma izgubi poslovno sposobnost; če je stranka pravna oseba, preneha, ko ta oseba preneha.

12. člen — Končne določbe

Za vprašanja, ki jih ta pogodba ne ureja, veljajo določbe Obligacijskega zakonika o komisijski pogodbi, smiselno pa tudi pravila o pogodbi o naročilu.

Spremembe in dopolnitve te pogodbe so veljavne v pisni obliki.

Morebitne spore iz te pogodbe stranki rešujeta sporazumno; če to ni mogoče, odloča stvarno in krajevno pristojno sodišče.

Pogodba je sestavljena v dveh enakih izvodih, od katerih prejme vsaka stranka po enega.

Kraj in datum sklenitve: ________________, ________________.

Komitent

Komisionar

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Za komisijsko pogodbo ni predpisana oblika (51. člen OZ). Pisna oblika je stvar dokaza — brez nje je dogovorjeno provizijo, mejno ceno in rok težko dokazati.
  • Komisionar lahko blago obdrži zase kot kupec oziroma ga dobavi kot prodajalec le, če blago kotira na borzi ali na trgu in če mu je komitent to dovolil; velja cena ob izvršitvi zaupanega posla (792. člen OZ).
  • Pri prodaji premičnih stvari po komisijskih prodajalnah komisionarju ni treba sporočiti, s kom je posel sklenil, razen če je dogovorjeno drugače (796. člen OZ).
  • Prenos blaga po pogodbi, na podlagi katere se plača provizija na nakup ali prodajo, se za namene DDV šteje za dobavo blaga (6. člen ZDDV-1). Kadar davčni zavezanec storitve opravlja v svojem imenu in za račun druge osebe, se šteje, da te storitve prejme in dobavi sam (16. člen ZDDV-1).
  • Terjatve iz gospodarskih pogodb in terjatve za povrnitev izdatkov, nastalih v zvezi z njimi, zastarajo v treh letih (349. člen OZ).
  • To je vzorec in ne pravni nasvet. Uradnega obrazca komisijske pogodbe ni; pri poslih večje vrednosti naj pogodbo pregleda odvetnik.

Komisijska pogodba

1. člen — Pogodbeni stranki

Komitent: ________________, ________________, matična oziroma davčna številka ________________, ki ga zastopa ________________,

in komisionar: ________________, ________________, matična oziroma davčna številka ________________, ki ga zastopa ________________,

skleneta naslednjo komisijsko pogodbo.

2. člen — Predmet pogodbe

Komitent zaupa komisionarju prodajo naslednjega blaga: ________________.

Komisionar se zavezuje, da bo blago prodal v svojem imenu in na račun komitenta, komitent pa se zavezuje, da mu bo za to plačal provizijo.

Stanje blaga ob izročitvi: ________________.

3. člen — Navodilo o ceni in roku

Komisionar blaga ne sme prodati po ceni, nižji od ________________ EUR, razen če komitent pred sklenitvijo posla pisno soglaša z nižjo ceno.

Posel mora komisionar skleniti najpozneje do ________________.

4. člen — Odstopanje od navodil

Če komisionar sklene posel pod neugodnejšimi pogoji, kot so določeni v tej pogodbi, pa tega ne bi smel storiti, mora komitentu povrniti razliko in povzročeno škodo.

Komitent lahko sprejem takega posla odkloni pod pogojem, da o tem takoj obvesti komisionarja; to pravico izgubi, če komisionar pokaže pripravljenost, da mu takoj plača razliko in povrne povzročeno škodo.

Če je posel sklenjen pod ugodnejšimi pogoji, kot so določeni v tej pogodbi, gre vsa tako dosežena korist komitentu.

Komisionar odgovarja komitentu za škodo, če proda blago nekomu, za kogar je vedel ali bi moral vedeti, da je prezadolžen.

5. člen — Izročitev in hramba blaga

Komitent izroči blago komisionarju najpozneje ________________. Blago se hrani na naslovu ________________.

Komisionar hrani zaupano blago kot dober gospodarstvenik.

Ko komisionar prevzame blago od prevoznika, mora ugotoviti njegovo stanje ter komitentu nemudoma sporočiti dan prispetja blaga in vidne poškodbe ali primanjkljaj; sicer odgovarja za škodo, ki zaradi te opustitve nastane komitentu. Ukreniti mora vse, kar je potrebno za ohranitev komitentovih pravic nasproti odgovorni osebi.

Komisionar mora komitenta obvestiti o vseh spremembah na blagu, zaradi katerih bi blago lahko izgubilo svojo vrednost; če nima časa čakati na navodila ali če komitent z navodili zavlačuje, grozi pa nevarnost znatnejše poškodbe, mora blago na najprimernejši način prodati.

6. člen — Obveščanje in dajanje računa

Komisionar mora komitentu sporočiti, s kom je opravil zaupani posel.

Račun o opravljenem poslu mora dati brez nepotrebnega odlašanja, najpozneje ________________.

Vse, kar je iz posla prejel, mora izročiti komitentu, in sicer ________________, denarne zneske na transakcijski račun ________________.

Terjatve in druge pravice, ki si jih je pridobil nasproti tretjemu, s katerim je posel opravil v svojem imenu in na račun komitenta, mora prenesti na komitenta.

7. člen — Provizija

Za opravljeni posel pripada komisionarju provizija, ki znaša ________________.

Komitent plača provizijo, ko je posel izvršen, kot tudi tedaj, če njegovo izvršitev prepreči vzrok, za katerega odgovarja komitent. Če se posel izvršuje postopoma, lahko komisionar zahteva sorazmeren del plačila po vsaki delni izpolnitvi.

Če do izvršitve sklenjenega posla ne pride iz vzroka, za katerega ne odgovarja niti komisionar niti komitent, ima komisionar pravico do ustreznega plačila za svoj trud.

Komisionar, ki v svojem ravnanju ni bil zvest komitentu, nima pravice do plačila.

8. člen — Stroški

Komitent povrne komisionarju stroške, ki so bili potrebni za izvršitev naročila, skupaj z obrestmi od dneva, ko so bili plačani.

Za uporabo komisionarjevih skladišč in transportnih sredstev komitent plača posebej, če to ni zajeto že s provizijo.

Če v tej pogodbi ni določeno drugače, komitent ni dolžan dati komisionarju predujma sredstev, ki jih ta potrebuje za opravljanje zaupanega posla.

9. člen — Zastavna pravica komisionarja

Komisionar ima zastavno pravico na stvareh, ki so predmet te pogodbe, dokler so te stvari pri njem ali pri nekom, ki jih ima v posesti zanj, ali dokler ima v rokah listino, ki mu omogoča razpolaganje z njimi.

Iz vrednosti teh stvari se lahko komisionar poplača pred drugimi komitentovimi upniki za svoje terjatve iz komisijskih poslov s komitentom ter iz danih posojil in predujmov.

10. člen — Razmerja s tretjimi

Komitent more zahtevati izpolnitev terjatev iz posla, ki ga je komisionar sklenil na njegov račun s tretjim, šele tedaj, ko mu jih komisionar odstopi. V razmerju med komitentom in komisionarjem ter njegovimi upniki pa se te terjatve od svojega nastanka štejejo za komitentove.

Komisionarjevi upniki ne morejo za izterjavo svojih terjatev niti v njegovem stečaju z izvršilnimi ukrepi segati na pravice in stvari, ki si jih je komisionar pri izpolnjevanju tega naročila pridobil v svojem imenu, toda za komitenta, razen če gre za terjatve, ki so nastale v zvezi s pridobitvijo teh pravic in stvari.

V komisionarjevem stečaju lahko komitent zahteva, da se iz stečajne mase izločijo stvari, ki jih je izročil komisionarju, da bi jih ta zanj prodal, ter stvari, ki jih je komisionar zanj nabavil.

11. člen — Trajanje in prenehanje

Pogodba velja do izvršitve zaupanega posla, najdlje pa do ________________.

Komitent lahko od pogodbe odstopi. Če odstopi brez utemeljenih razlogov, mora komisionarju izplačati ustrezen del plačila in povrniti škodo, ki mu je zaradi odstopa nastala.

Komisionar lahko naročilo odpove, kadar hoče, samo ne ob neprimernem času; tudi po odpovedi mora nadaljevati posle, ki jih ni mogoče odlašati, dokler komitent nima možnosti prevzeti skrbi zanje.

Naročilo preneha, če komitent ali komisionar pride v stečaj ali če popolnoma ali deloma izgubi poslovno sposobnost; če je stranka pravna oseba, preneha, ko ta oseba preneha.

12. člen — Končne določbe

Za vprašanja, ki jih ta pogodba ne ureja, veljajo določbe Obligacijskega zakonika o komisijski pogodbi, smiselno pa tudi pravila o pogodbi o naročilu.

Spremembe in dopolnitve te pogodbe so veljavne v pisni obliki.

Morebitne spore iz te pogodbe stranki rešujeta sporazumno; če to ni mogoče, odloča stvarno in krajevno pristojno sodišče.

Pogodba je sestavljena v dveh enakih izvodih, od katerih prejme vsaka stranka po enega.

Kraj in datum sklenitve: ________________, ________________.

Komitent

Komisionar

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • S komisijsko pogodbo se komisionar zaveže, da bo za plačilo (provizijo) v svojem imenu na račun komitenta opravil enega ali več poslov (Obligacijski zakonik, 788. člen).
  • Komisionar ima pravico do plačila, tudi če provizija v pogodbi ni dogovorjena (Obligacijski zakonik, 788. člen, drugi odstavek).
  • Za sklenitev se ne zahteva nikakršna oblika; pisna oblika je stvar dokaza, ne veljavnosti (Obligacijski zakonik, 51. člen).
  • Za vprašanja, ki jih komisijska pravila ne urejajo, se smiselno uporabljajo pravila o pogodbi o naročilu (Obligacijski zakonik, 789. člen).
  • Če komisionar sklene posel pod neugodnejšimi pogoji, kot so bili določeni v naročilu, mora povrniti razliko in škodo; korist iz ugodnejšega posla gre komitentu (Obligacijski zakonik, 790. člen).
  • Komisionar mora dati račun o opravljenem poslu brez nepotrebnega odlašanja in komitentu izročiti vse, kar je iz posla prejel (Obligacijski zakonik, 797. člen).
  • Za izpolnitev obveznosti tretjega komisionar odgovarja samo, če je to posebej jamčil (del credere); v tem primeru mu pripada posebno plačilo (Obligacijski zakonik, 798. člen).
  • Prenos blaga po pogodbi, na podlagi katere se plača provizija na nakup ali prodajo, se za DDV šteje za dobavo blaga (Zakon o davku na dodano vrednost, 6. člen, drugi odstavek, točka c).

Pravne podlage in uradni viri

Členi pogodbe izhajajo iz spodaj navedenih zakonov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Obligacijski zakonik, 51. člen

    Za sklenitev pogodbe se ne zahteva nikakršna oblika, razen če zakon drugače določa. Zahteva po določeni obliki velja tudi za poznejše spremembe in dopolnitve.

  • Obligacijski zakonik, 349. člen

    Terjatve iz gospodarskih pogodb in terjatve za povrnitev izdatkov, nastalih v zvezi s temi pogodbami, zastarajo v treh letih. Zastaranje teče posebej za vsako dobavo blaga, opravljeno delo ali storitev.

  • Obligacijski zakonik, 782. člen

    Naročitelj lahko odstopi od pogodbe. Če odstopi od pogodbe, po kateri gre prevzemniku plačilo za njegov trud, mu mora izplačati ustrezen del plačila in povrniti škodo, če za odstop ni bilo utemeljenih razlogov.

  • Obligacijski zakonik, 783. člen

    Prevzemnik lahko naročilo odpove, kadar hoče, samo ne ob neprimernem času. Tudi po odpovedi mora nadaljevati posle, ki jih ni mogoče odlašati, dokler naročitelj nima možnosti prevzeti skrbi zanje.

  • Obligacijski zakonik, 784. člen

    Naročilo preneha s prevzemnikovo smrtjo. Če je naročitelj ali prevzemnik pravna oseba, preneha naročilo, ko preneha ta oseba.

  • Obligacijski zakonik, 785. člen

    Naročilo preneha, če pride naročitelj ali prevzemnik naročila v stečaj ali če popolnoma ali deloma izgubi poslovno sposobnost.

  • Obligacijski zakonik, 788. člen

    S komisijsko pogodbo se komisionar zaveže, da bo za plačilo (provizijo) v svojem imenu na račun komitenta opravil enega ali več poslov, ki mu jih je zaupal komitent. Komisionar ima pravico do plačila, tudi če ni bilo dogovorjeno.

  • Obligacijski zakonik, 789. člen

    Za komisijsko pogodbo veljajo smiselno pravila o pogodbi o naročilu, če ni s komisijskimi pravili drugače določeno.

  • Obligacijski zakonik, 790. člen

    Če komisionar sklene posel pod neugodnejšimi pogoji, kot so bili določeni v naročilu, pa tega ne bi smel storiti, mora komitentu povrniti razliko in povzročeno škodo; komitent lahko sprejem posla odkloni, če o tem takoj obvesti komisionarja. Korist iz posla pod ugodnejšimi pogoji gre komitentu.

  • Obligacijski zakonik, 791. člen

    Komisionar odgovarja komitentu za škodo, če je prodal blago nekomu, za kogar je vedel ali bi bil moral vedeti, da je prezadolžen.

  • Obligacijski zakonik, 792. člen

    Komisionar lahko blago, ki kotira na borzi ali na trgu, obdrži zase kot kupec oziroma ga dobavi kot prodajalec le, če mu je komitent to dovolil, in sicer po ceni, ki velja ob izvršitvi zaupanega posla.

  • Obligacijski zakonik, 793. člen

    Komisionar mora hraniti zaupano blago kot dober gospodarstvenik. Odgovoren je tudi za naključno uničenje ali poškodbo blaga, če ga ni zavaroval, čeprav bi ga bil po naročilu moral.

  • Obligacijski zakonik, 794. člen

    Ko komisionar prevzame blago od prevoznika, mora ugotoviti njegovo stanje in komitentu nemudoma sporočiti dan prispetja ter vidne poškodbe ali primanjkljaj; sicer odgovarja za škodo, ki zaradi opustitve nastane komitentu.

  • Obligacijski zakonik, 795. člen

    Komisionar mora obvestiti komitenta o vseh spremembah na blagu, zaradi katerih bi blago lahko izgubilo vrednost; če nima časa čakati na navodila in grozi nevarnost znatnejše poškodbe, mora blago na najprimernejši način prodati.

  • Obligacijski zakonik, 796. člen

    Komisionar mora komitentu sporočiti, s kom je opravil zaupani posel. To ne velja pri prodaji premičnih stvari po komisijskih prodajalnah, razen če ni drugače dogovorjeno.

  • Obligacijski zakonik, 797. člen

    Komisionar mora dati račun o opravljenem poslu brez nepotrebnega odlašanja, komitentu izročiti vse, kar je iz posla prejel, in nanj prenesti terjatve ter druge pravice, pridobljene nasproti tretjemu.

  • Obligacijski zakonik, 798. člen

    Komisionar je odgovoren za izpolnitev obveznosti svojega sopogodbenika le, če je posebej jamčil, da jih bo ta izpolnil (del credere); v tem primeru ima pravico do posebnega plačila.

  • Obligacijski zakonik, 799. člen

    Komitent plača provizijo, ko je posel izvršen, kot tudi če izvršitev prepreči vzrok, za katerega odgovarja komitent. Komisionar, ki v svojem ravnanju ni bil zvest komitentu, nima pravice do plačila.

  • Obligacijski zakonik, 800. člen

    Če znesek plačila ni določen v pogodbi ali tarifi, gre komisionarju plačilo, ki ustreza opravljenemu poslu in doseženemu uspehu. Nesorazmerno veliko plačilo lahko sodišče na komitentovo zahtevo zniža na pravičen znesek.

  • Obligacijski zakonik, 801. člen

    Komitent mora komisionarju povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršitev naročila, skupaj z obrestmi od dneva plačila, in posebej plačati za uporabo njegovih skladišč in transportnih sredstev, če to ni zajeto že s plačilom.

  • Obligacijski zakonik, 802. člen

    Če v komisijski pogodbi ni določeno kaj drugega, komitent ni dolžan dati komisionarju predujma sredstev, ki jih ta potrebuje za opravljanje zaupanega posla.

  • Obligacijski zakonik, 803. člen

    Komisionar ima zastavno pravico na stvareh, ki so predmet komisijske pogodbe, dokler so pri njem ali pri nekom, ki jih ima v posesti zanj, in se lahko iz njihove vrednosti poplača pred drugimi komitentovimi upniki.

  • Obligacijski zakonik, 804. člen

    Komitent more zahtevati izpolnitev terjatev iz posla, ki ga je komisionar sklenil na njegov račun s tretjim, šele tedaj, ko mu jih komisionar odstopi; v razmerju med komitentom, komisionarjem in njegovimi upniki pa te terjatve od nastanka veljajo za komitentove.

  • Obligacijski zakonik, 805. člen

    Komisionarjevi upniki ne morejo za izterjavo svojih terjatev niti v njegovem stečaju segati na pravice in stvari, ki si jih je komisionar pri izpolnjevanju naročila pridobil v svojem imenu, toda za komitenta.

  • Obligacijski zakonik, 806. člen

    V komisionarjevem stečaju lahko komitent zahteva, da se iz stečajne mase izločijo stvari, ki jih je izročil komisionarju v prodajo, ter stvari, ki jih je komisionar zanj nabavil.

  • Zakon o davku na dodano vrednost, 6. člen, drugi odstavek, točka c

    Za dobavo blaga se šteje tudi prenos blaga po pogodbi, na podlagi katere se plača provizija na nakup ali prodajo.

  • Zakon o davku na dodano vrednost, 16. člen

    Kadar davčni zavezanec pri opravljanju storitev deluje v svojem imenu in za račun druge osebe, se šteje, da prejme in dobavi te storitve sam.

Pogosta vprašanja

Ali obstaja uraden obrazec komisijske pogodbe?

Ne. Uradnega obrazca ali objavljenega uradnega vzorca komisijske pogodbe ni. Vsebino razmerja določa Obligacijski zakonik v 788. do 806. členu, besedilo pogodbe pa sestavita stranki sami.

Ali mora biti komisijska pogodba pisna?

Ne. Za sklenitev pogodbe se ne zahteva nikakršna oblika (51. člen Obligacijskega zakonika). Pisna oblika je vseeno smiselna, ker je dogovorjena provizija, mejna cena in rok sicer težko dokazljiva.

Ali je treba podpise overiti pri notarju?

Ne. Obligacijski zakonik za komisijsko pogodbo overitve podpisov ne zahteva in pogodba začne veljati s podpisom obeh strank. Overitev je smiselna le, če jo stranki sami dogovorita kot pogoj veljavnosti (54. člen Obligacijskega zakonika).

Koliko znaša provizija komisionarja?

Toliko, kolikor se stranki dogovorita. Če znesek ni določen v pogodbi ali tarifi, gre komisionarju plačilo, ki ustreza opravljenemu poslu in doseženemu uspehu (800. člen Obligacijskega zakonika); nesorazmerno visoko plačilo lahko sodišče na komitentovo zahtevo zniža na pravičen znesek.

Kdaj komitent plača provizijo?

Ko je posel, ki ga je opravil komisionar, izvršen, in tudi tedaj, če izvršitev prepreči vzrok, za katerega odgovarja komitent (799. člen Obligacijskega zakonika). Če se posel izvršuje postopoma, lahko komisionar zahteva sorazmeren del plačila po vsaki delni izpolnitvi.

Kako je komisijska prodaja obravnavana pri DDV?

Prenos blaga po pogodbi, na podlagi katere se plača provizija na nakup ali prodajo, se šteje za dobavo blaga (6. člen Zakona o davku na dodano vrednost). Kadar davčni zavezanec pri opravljanju storitev deluje v svojem imenu in za račun druge osebe, se šteje, da te storitve prejme in dobavi sam (16. člen istega zakona).

Kdo nosi tveganje, če tretji blaga ne plača?

Komitent. Komisionar je za izpolnitev obveznosti svojega sopogodbenika odgovoren le, če je posebej jamčil, da jih bo ta izpolnil (del credere, 798. člen Obligacijskega zakonika), za tako jamstvo pa mu pripada posebno plačilo.

Ali je ta obrazec brezplačen?

Da, v celoti in brez registracije. Kar vpišete, ostane v vašem brskalniku — obrazec nima strežniškega dela in podatkov ne shrani in ne pošlje.

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Podjetje in poslovanje.