Preskoči na vsebino

Odškodninski zahtevek zavarovalnici po prometni nesreči

Pisni zahtevek, s katerim oškodovanec od zavarovalnice povzročitelja neposredno zahteva povrnitev škode iz prometne nesreče. Z dnem vložitve začne teči trimesečni rok, v katerem mora zavarovalnica dati utemeljeno ponudbo za odškodnino ali utemeljen odgovor. Če vozilo ni bilo zavarovano ali je ostalo neznano, se zahtevek vloži pri Slovenskem zavarovalnem združenju.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuVzorec, ne uradni obrazec

Kako poteka postopek

  1. 1

    Ugotovite, komu zahtevek pripada

    Če je vozilo povzročitelja zavarovano, gre zahtevek njegovi zavarovalnici (20. člen ZOZP). Če vozilo ni bilo zavarovano ali je ostalo neznano, gre Slovenskemu zavarovalnemu združenju, ki odgovarja s sredstvi škodnega sklada (34., 38. in 39. člen ZOZP). Če je nesrečo v Sloveniji povzročilo vozilo iz tuje države, ga vložite pri Združenju ali pri korespondentu tuje zavarovalnice (27. člen ZOZP).

  2. 2

    Pridobite podatek o zavarovalnici

    Če zavarovalnice povzročitelja ne poznate, jo mora nemudoma sporočiti informacijski center pri Slovenskem zavarovalnem združenju, in to sedem let po nesreči: ime in sedež zavarovalnice ter številko police (42.h člen ZOZP). Isti center vam na zahtevo, če izkažete pravni interes, priskrbi ime in naslov lastnika ali imetnika vozila.

  3. 3

    Zberite dokazila o nesreči

    Udeleženci si morajo na kraju nesreče izmenjati osebne podatke, podatke iz vozniškega in prometnega dovoljenja ter podatke o zavarovanju ali izpolniti Evropsko poročilo o prometni nesreči (5. točka drugega odstavka 110. člena ZPrCP). Pri nesreči I. kategorije, v kateri je nastala samo materialna škoda, obveščanje policije ni obvezno — zato je izpolnjeno Evropsko poročilo pogosto edino dokazilo o poteku nesreče.

  4. 4

    Škodo opredelite po vrstah

    Premoženjska in nepremoženjska škoda stojita na različnih členih in se dokazujeta različno: navadna škoda in izgubljeni dobiček po 168. členu OZ, stroški zdravljenja in izgubljeni zaslužek po 174. členu OZ, telesne bolečine, strah in duševne bolečine pa po 179. členu OZ. Zneskov, ki jih še ni mogoče oceniti, ne ugibajte — navedite, da bodo dokazani naknadno.

  5. 5

    Zapišite datum vložitve in ga hranite

    Od dneva vložitve zahtevka teče trimesečni rok za utemeljeno ponudbo oziroma utemeljen odgovor (20.a člen ZOZP). Ta datum odloči tudi, kdaj zavarovalnica pride v zamudo in kdaj začnejo teči zamudne obresti (378. člen OZ), zato zahtevek pošljite tako, da imate dokazilo o oddaji.

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 7

Pregled korakov

Naslovnik zahtevka

Več informacij

Izbira naslovnika odloči, po katerem členu se zahtevek vloži in kateri členi se izpišejo na listini.

Zakaj je to potrebno?

Zavarovalnici povzročitelja po 20. členu ZOZP; Slovenskemu zavarovalnemu združenju, kadar je vozilo nezavarovano (38. člen ZOZP) ali neznano (39. člen ZOZP); Združenju ali korespondentu tuje zavarovalnice, kadar je nesrečo povzročilo vozilo iz tuje države (27. člen ZOZP).

Zakaj je to potrebno?

Če police ne poznate, jo mora sporočiti informacijski center pri Združenju (42.h člen ZOZP). Polje lahko pustite prazno.

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Odškodninski zahtevek za povrnitev škode iz prometne nesreče

1. člen — Naslovnik

Naslovnik: ________________

Naslov oziroma sedež: ________________

Elektronski naslov: ________________

Zavarovalna polica št. ________________, škodni primer št. ________________.

2. člen — Vlagatelj zahtevka

Oškodovanec: ________________, ________________

Kontakt za ponudbo oziroma odgovor: ________________

Številka računa za izplačilo odškodnine: ________________

3. člen — Prometna nesreča

Dne ________________ ob ________________ je na naslovu oziroma odseku ________________ prišlo do prometne nesreče ________________. kategorije v smislu 109. člena Zakona o pravilih cestnega prometa.

Potek nesreče: ________________

V nesreči je bilo udeleženo moje vozilo ________________ in vozilo ________________, ki ga je vozil oziroma katerega lastnik je ________________.

4. člen — Dokazila s kraja nesreče

Na kraju nesreče je bilo opravljeno naslednje: ________________.

Opravilna številka policijskega zapisnika oziroma obvestila: ________________.

Udeleženci prometne nesreče si morajo po 5. točki drugega odstavka 110. člena Zakona o pravilih cestnega prometa izmenjati osebne podatke, podatke iz vozniškega in prometnega dovoljenja ter podatke o obveznem zavarovanju ali izpolniti Evropsko poročilo o prometni nesreči.

5. člen — Podlaga zahtevka — neposredni zahtevek proti zavarovalnici

Povrnitev škode iz te nesreče uveljavljam neposredno pri vaši zavarovalnici. Oškodovanec lahko povrnitev škode, ki jo krije zavarovanje avtomobilske odgovornosti, zahteva neposredno od zavarovalnice; zavarovalnica odgovarja do višine zavarovalne vsote nerazdelno skupaj z ostalimi odgovornimi osebami (20. člen Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu).

Lastnik vozila, s katerim je bila povzročena škoda, je moral imeti sklenjeno zavarovanje odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam (15. člen istega zakona). Obveznost zavarovalnice je omejena z zavarovalno vsoto, veljavno na dan škodnega dogodka (19. člen istega zakona).

6. člen — Odgovornost za škodo

Kdor povzroči drugemu škodo, jo je dolžan povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde. Za škodo od stvari, iz katerih izvira večja škodna nevarnost za okolico, se odgovarja ne glede na krivdo (131. člen Obligacijskega zakonika), za tako škodo pa odgovarja imetnik nevarne stvari (150. člen istega zakonika).

Za škodo, nastalo v zvezi z nevarno stvarjo, se šteje, da izvira iz te stvari, razen če se dokaže, da ta ni bila vzrok (149. člen istega zakonika).

Pri nesreči premikajočih se motornih vozil, ki je bila povzročena po izključni krivdi enega imetnika, se uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti; pri obojestranski krivdi odgovarja vsak imetnik v sorazmerju s stopnjo svoje krivde (154. člen istega zakonika).

7. člen — Premoženjska škoda

Oškodovanec ima pravico tako do povrnitve navadne škode kot tudi do povrnitve izgubljenega dobička (168. člen Obligacijskega zakonika); odškodnina mora biti v znesku, ki je potreben, da postane premoženjski položaj oškodovanca takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja (169. člen istega zakonika).

Škoda na mojem vozilu znaša ________________ EUR.

Poleg tega uveljavljam škodo na naslednjih stvareh: ________________

Nastali so mi tudi naslednji stroški: ________________

8. člen — Zahtevek

Zahtevam povrnitev celotne škode, opisane v tem zahtevku, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Skupni zahtevani znesek: ________________ EUR. Kolikor posameznih postavk ob vložitvi tega zahtevka še ni mogoče dokončno oceniti, jih bom izkazal naknadno, z dokazili.

Odškodnino nakažite na račun, naveden v tem zahtevku.

9. člen — Rok za odgovor

Najkasneje v treh mesecih od dneva vložitve tega zahtevka mi dajte utemeljeno ponudbo za odškodnino, če odgovornost ni sporna in je bila škoda v celoti ocenjena, oziroma utemeljen odgovor na zahtevek, če je odgovornost sporna ali ni bila natančno ugotovljena oziroma če škoda ni bila v celoti ocenjena (20.a člen Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu).

Če utemeljene ponudbe v tem roku ne predložite, pridete v zamudo (drugi odstavek 20.a člena istega zakona) in od takrat poleg glavnice dolgujete zamudne obresti (378. člen Obligacijskega zakonika).

10. člen — Zastaranje in podatki o zavarovanju

Ta zahtevek vlagam v zastaralnem roku iz 352. člena Obligacijskega zakonika: odškodninska terjatev zastara v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil, v vsakem primeru pa v petih letih, odkar je škoda nastala.

Če številka zavarovalne police vozila povzročitelja v tem zahtevku ni navedena, uveljavljam pravico do podatka o imenu in sedežu zavarovalnice ter o številki police, ki ga mora oškodovancu sedem let po nesreči nemudoma posredovati informacijski center pri Slovenskem zavarovalnem združenju (42.h člen Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu).

11. člen — Priloge in pošiljanje

Prilagam: ________________

Ta zahtevek pošiljam ________________.

Kraj in datum: ________________, ________________

Kraj in datum

Oškodovanec (podpis)

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Trimesečni rok za utemeljeno ponudbo oziroma utemeljen odgovor teče od dneva, ko je oškodovanec vložil zahtevek (20.a člen ZOZP). Zato zahtevek pošljite tako, da imate dokazilo o oddaji, in ta datum zabeležite — od njega je odvisen nastop zamude in tek zamudnih obresti (378. člen OZ).
  • Odškodninska terjatev zastara v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil, v vsakem primeru pa v petih letih od nastanka škode (352. člen OZ). Če je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem, za katero je predpisan daljši zastaralni rok, zastara zahtevek proti odgovorni osebi z iztekom roka za zastaranje kazenskega pregona (353. člen OZ).
  • Pri nepremoženjski škodi je ta zahtevek smiselno vložiti po zaključenem zdravljenju, saj je višina odškodnine odvisna od stopnje in trajanja bolečin in strahu (179. člen OZ). Če je zdravljenje še v teku, uveljavljajte odškodnino po temelju in višino izkažite naknadno, pri čemer pazite na zastaralne roke.
  • Kadar je nad zavarovalnico, ki je dolžna plačati odškodnino, uveden stečajni postopek ali postopek prenehanja, lahko oškodovanec s prebivališčem ali sedežem v Republiki Sloveniji zahtevek vloži neposredno pri Slovenskem zavarovalnem združenju (34. člen in č42.a člen ZOZP, kot je bil dodan z novelo ZOZP-E, Uradni list RS, št. 45/24).
  • To je vzorec in ne pravni nasvet. Uradnega obrazca za odškodninski zahtevek ni: zakon ureja pravico do neposrednega zahtevka in rok za odgovor, oblike zahtevka pa ne predpisuje. Kadar gre za hujšo telesno poškodbo, smrt, sporno odgovornost ali visoko vrednost škode, naj zadevo pregleda odvetnik.

Odškodninski zahtevek za povrnitev škode iz prometne nesreče

1. člen — Naslovnik

Naslovnik: ________________

Naslov oziroma sedež: ________________

Elektronski naslov: ________________

Zavarovalna polica št. ________________, škodni primer št. ________________.

2. člen — Vlagatelj zahtevka

Oškodovanec: ________________, ________________

Kontakt za ponudbo oziroma odgovor: ________________

Številka računa za izplačilo odškodnine: ________________

3. člen — Prometna nesreča

Dne ________________ ob ________________ je na naslovu oziroma odseku ________________ prišlo do prometne nesreče ________________. kategorije v smislu 109. člena Zakona o pravilih cestnega prometa.

Potek nesreče: ________________

V nesreči je bilo udeleženo moje vozilo ________________ in vozilo ________________, ki ga je vozil oziroma katerega lastnik je ________________.

4. člen — Dokazila s kraja nesreče

Na kraju nesreče je bilo opravljeno naslednje: ________________.

Opravilna številka policijskega zapisnika oziroma obvestila: ________________.

Udeleženci prometne nesreče si morajo po 5. točki drugega odstavka 110. člena Zakona o pravilih cestnega prometa izmenjati osebne podatke, podatke iz vozniškega in prometnega dovoljenja ter podatke o obveznem zavarovanju ali izpolniti Evropsko poročilo o prometni nesreči.

5. člen — Podlaga zahtevka — neposredni zahtevek proti zavarovalnici

Povrnitev škode iz te nesreče uveljavljam neposredno pri vaši zavarovalnici. Oškodovanec lahko povrnitev škode, ki jo krije zavarovanje avtomobilske odgovornosti, zahteva neposredno od zavarovalnice; zavarovalnica odgovarja do višine zavarovalne vsote nerazdelno skupaj z ostalimi odgovornimi osebami (20. člen Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu).

Lastnik vozila, s katerim je bila povzročena škoda, je moral imeti sklenjeno zavarovanje odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam (15. člen istega zakona). Obveznost zavarovalnice je omejena z zavarovalno vsoto, veljavno na dan škodnega dogodka (19. člen istega zakona).

6. člen — Odgovornost za škodo

Kdor povzroči drugemu škodo, jo je dolžan povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde. Za škodo od stvari, iz katerih izvira večja škodna nevarnost za okolico, se odgovarja ne glede na krivdo (131. člen Obligacijskega zakonika), za tako škodo pa odgovarja imetnik nevarne stvari (150. člen istega zakonika).

Za škodo, nastalo v zvezi z nevarno stvarjo, se šteje, da izvira iz te stvari, razen če se dokaže, da ta ni bila vzrok (149. člen istega zakonika).

Pri nesreči premikajočih se motornih vozil, ki je bila povzročena po izključni krivdi enega imetnika, se uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti; pri obojestranski krivdi odgovarja vsak imetnik v sorazmerju s stopnjo svoje krivde (154. člen istega zakonika).

7. člen — Premoženjska škoda

Oškodovanec ima pravico tako do povrnitve navadne škode kot tudi do povrnitve izgubljenega dobička (168. člen Obligacijskega zakonika); odškodnina mora biti v znesku, ki je potreben, da postane premoženjski položaj oškodovanca takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja (169. člen istega zakonika).

Škoda na mojem vozilu znaša ________________ EUR.

Poleg tega uveljavljam škodo na naslednjih stvareh: ________________

Nastali so mi tudi naslednji stroški: ________________

8. člen — Zahtevek

Zahtevam povrnitev celotne škode, opisane v tem zahtevku, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Skupni zahtevani znesek: ________________ EUR. Kolikor posameznih postavk ob vložitvi tega zahtevka še ni mogoče dokončno oceniti, jih bom izkazal naknadno, z dokazili.

Odškodnino nakažite na račun, naveden v tem zahtevku.

9. člen — Rok za odgovor

Najkasneje v treh mesecih od dneva vložitve tega zahtevka mi dajte utemeljeno ponudbo za odškodnino, če odgovornost ni sporna in je bila škoda v celoti ocenjena, oziroma utemeljen odgovor na zahtevek, če je odgovornost sporna ali ni bila natančno ugotovljena oziroma če škoda ni bila v celoti ocenjena (20.a člen Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu).

Če utemeljene ponudbe v tem roku ne predložite, pridete v zamudo (drugi odstavek 20.a člena istega zakona) in od takrat poleg glavnice dolgujete zamudne obresti (378. člen Obligacijskega zakonika).

10. člen — Zastaranje in podatki o zavarovanju

Ta zahtevek vlagam v zastaralnem roku iz 352. člena Obligacijskega zakonika: odškodninska terjatev zastara v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil, v vsakem primeru pa v petih letih, odkar je škoda nastala.

Če številka zavarovalne police vozila povzročitelja v tem zahtevku ni navedena, uveljavljam pravico do podatka o imenu in sedežu zavarovalnice ter o številki police, ki ga mora oškodovancu sedem let po nesreči nemudoma posredovati informacijski center pri Slovenskem zavarovalnem združenju (42.h člen Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu).

11. člen — Priloge in pošiljanje

Prilagam: ________________

Ta zahtevek pošiljam ________________.

Kraj in datum: ________________, ________________

Kraj in datum

Oškodovanec (podpis)

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Oškodovanec lahko povrnitev škode, ki jo krije zavarovanje avtomobilske odgovornosti, zahteva neposredno od zavarovalnice povzročitelja (20. člen ZOZP).
  • Zavarovalnica mora najpozneje v treh mesecih od dneva, ko je oškodovanec vložil zahtevek, dati utemeljeno ponudbo za odškodnino, če odgovornost ni sporna in je bila škoda v celoti ocenjena; sicer mora dati utemeljen odgovor na zahtevek (20.a člen ZOZP).
  • Če zavarovalnica utemeljene ponudbe ne predloži v treh mesecih od vložitve zahtevka, pride v zamudo (drugi odstavek 20.a člena ZOZP), od takrat pa poleg glavnice dolguje zamudne obresti (378. člen OZ).
  • Za škodo od nevarne stvari odgovarja njen imetnik ne glede na krivdo (drugi odstavek 131. člena in 150. člen OZ); pri nesreči premikajočih se motornih vozil, povzročeni po izključni krivdi enega imetnika, pa se uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti (prvi odstavek 154. člena OZ).
  • Oškodovanec ima pravico do povrnitve navadne škode in izgubljenega dobička; pri telesni poškodbi tudi do stroškov zdravljenja, drugih potrebnih stroškov in zaslužka, izgubljenega zaradi nezmožnosti za delo med zdravljenjem (168. in 174. člen OZ).
  • Za pretrpljene telesne bolečine, za strah in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali skaženosti pripada pravična denarna odškodnina neodvisno od povračila premoženjske škode (179. člen OZ).
  • Odškodninska terjatev zastara v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil, v vsakem primeru pa v petih letih od nastanka škode (352. člen OZ).
  • Za škodo, ki jo povzroči voznik nezavarovanega ali neznanega vozila, odgovarja Slovensko zavarovalno združenje s sredstvi škodnega sklada; pri neznanem vozilu je škoda na stvareh krita le, če je bila kateremu od oškodovancev iz iste nesreče izplačana odškodnina zaradi smrti ali hude telesne poškodbe, in s 500 eurov soudeležbe oškodovanca (34., 38. in 39. člen ZOZP).

Pravne podlage in uradni viri

Členi tega zahtevka izhajajo iz spodaj navedenih predpisov. Kdo je naslovnik in po katerem členu odgovarja, je odvisno od tega, ali je bilo vozilo povzročitelja zavarovano, nezavarovano, neznano ali iz tuje države.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu, 15. člen

    Lastnik vozila mora skleniti pogodbo o zavarovanju odgovornosti za škodo, ki jo z uporabo vozila povzroči tretjim osebam zaradi smrti, telesne poškodbe, prizadetega zdravja, uničenja in poškodovanja stvari.

  • Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu, 17. člen

    Pravice do odškodnine iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti nimata voznik vozila, s katerim je bila povzročena škoda, ter zavarovalec, lastnik, solastnik in skupni lastnik tega vozila, in sicer za škodo na stvareh.

  • Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu, 19. člen

    Obveznost zavarovalnice je omejena z zavarovalno vsoto, veljavno na dan škodnega dogodka. Najnižja zavarovalna vsota znaša 6.450.000 eurov za škodo zaradi smrti, telesne poškodbe in prizadetega zdravja ter 1.300.000 eurov za škodo zaradi uničenja ali poškodovanja stvari, in sicer iz posameznega škodnega dogodka ne glede na število oškodovancev.

  • Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu, 20. člen

    Oškodovanec lahko zahteva povrnitev škode, ki jo krije zavarovanje avtomobilske odgovornosti, neposredno od zavarovalnice. Zavarovalnica odgovarja za škodo do višine zavarovalne vsote nerazdelno skupaj z ostalimi odgovornimi osebami.

  • Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu, 20.a člen

    Zavarovalnica mora najkasneje v treh mesecih od dneva, ko je oškodovanec vložil zahtevek, dati utemeljeno ponudbo za odškodnino, če odgovornost ni sporna in je bila škoda v celoti ocenjena, oziroma utemeljen odgovor na zahtevek, če je odgovornost sporna ali škoda ni v celoti ocenjena. Če ponudbe v tem roku ne predloži, pride v zamudo.

  • Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu, 27. člen

    Oškodovanec, ki mu je bila škoda povzročena v Republiki Sloveniji z vozilom iz tuje države, lahko zahtevek vloži pri Združenju ali pri zavarovalnici, ki je korespondent tuje odgovornostne zavarovalnice. Rok za utemeljeno ponudbo oziroma utemeljen odgovor je tri mesece; če o zahtevku v treh mesecih ni odločeno, lahko oškodovanec vloži tožbo proti Združenju.

  • Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu, 34. člen

    Za plačilo škod, ki jih oškodovancem povzročijo vozniki nezavarovanih in neznanih vozil, se pri Združenju ustanovi škodni sklad. Iz sredstev sklada se odškodnina izplača tudi, kadar je bil nad zavarovalnico, ki je dolžna plačati odškodnino, uveden stečajni postopek.

  • Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu, 37. člen

    Oškodovanec ima pravico vložiti odškodninski zahtevek pri Združenju. To mora v treh mesecih dati utemeljeno ponudbo za odškodnino oziroma utemeljen odgovor, sicer pride v zamudo. Oškodovanec lahko proti Združenju vloži tožbo, če odškodnina ni bila plačana v treh mesecih od vložitve zahtevka.

  • Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu, 38. člen

    Če povzroči škodo voznik nezavarovanega vozila, odgovarja Združenje tako, kot bi odgovarjala zavarovalnica, če bi bilo zavarovanje sklenjeno, in sicer največ do zavarovalne vsote, ki je bila kot najnižja predpisana na dan škodnega dogodka.

  • Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu, 39. člen

    Če povzroči škodo voznik neznanega vozila, odgovarja Združenje za škodo zaradi smrti, telesne poškodbe ali telesne okvare. Za škodo na stvareh odgovarja le, če je kateremu od oškodovancev iz iste nesreče izplačalo odškodnino zaradi smrti ali hude telesne poškodbe, zaradi katere je bolnišnično zdravljenje trajalo najmanj pet dni, pri čemer znaša soudeležba oškodovanca 500 eurov.

  • Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu, 42.h člen

    Informacijski center pri Združenju mora oškodovancem sedem let po nesreči nemudoma posredovati ime in sedež zavarovalnice, ki krije odgovornost za vozilo, s katerim je bila povzročena nesreča, številko police in naslov pooblaščenca tuje zavarovalnice v Republiki Sloveniji. Na zahtevo oškodovanca, ki izkaže pravni interes, priskrbi tudi ime in naslov lastnika, običajnega voznika ali registriranega imetnika vozila.

  • Obligacijski zakonik, 131. člen

    Kdor povzroči drugemu škodo, jo je dolžan povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde. Za škodo od stvari ali dejavnosti, iz katerih izvira večja škodna nevarnost za okolico, se odgovarja ne glede na krivdo.

  • Obligacijski zakonik, 149. člen

    Za škodo, nastalo v zvezi z nevarno stvarjo oziroma nevarno dejavnostjo, se šteje, da izvira iz te stvari oziroma dejavnosti, razen če se dokaže, da ta ni bila vzrok.

  • Obligacijski zakonik, 150. člen

    Za škodo od nevarne stvari odgovarja njen imetnik, za škodo od nevarne dejavnosti pa tisti, ki se z njo ukvarja.

  • Obligacijski zakonik, 154. člen

    Pri nesreči premikajočih se motornih vozil, povzročeni po izključni krivdi enega imetnika, se uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti. Pri obojestranski krivdi odgovarja vsak imetnik v sorazmerju s stopnjo svoje krivde; če ni kriv nobeden, odgovarjata po enakih delih. Za škodo, ki jo utrpijo drugi, je odgovornost dveh imetnikov solidarna.

  • Obligacijski zakonik, 168. člen

    Oškodovanec ima pravico tako do povrnitve navadne škode kot tudi do povrnitve izgubljenega dobička. Pri oceni izgubljenega dobička se upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine.

  • Obligacijski zakonik, 169. člen

    Oškodovancu pripada odškodnina v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja ali opustitve.

  • Obligacijski zakonik, 171. člen

    Oškodovanec, ki je tudi sam prispeval k nastanku škode ali povzročil, da je bila škoda večja, kot bi bila sicer, ima pravico samo do sorazmerno zmanjšane odškodnine.

  • Obligacijski zakonik, 174. člen

    Kdor prizadene drugemu telesno poškodbo ali prizadene njegovo zdravje, mu mora povrniti stroške v zvezi z zdravljenjem in druge potrebne stroške, ki so s tem v zvezi, ter zaslužek, izgubljen zaradi nezmožnosti za delo med zdravljenjem. Ob trajni nezmožnosti za delo ali trajno povečanih potrebah mora plačevati denarno rento.

  • Obligacijski zakonik, 179. člen

    Za pretrpljene telesne bolečine, za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, skaženosti, razžalitve dobrega imena in časti ali okrnitve svobode ali osebnostne pravice ali smrti bližnjega in za strah pripada oškodovancu pravična denarna odškodnina neodvisno od povračila premoženjske škode, če okoliščine primera, zlasti stopnja bolečin in strahu ter njihovo trajanje, to opravičujejo.

  • Obligacijski zakonik, 180. člen

    Če nekdo umre, lahko sodišče prisodi njegovim ožjim družinskim članom pravično denarno odškodnino za njihove duševne bolečine; enako v primeru posebno težke invalidnosti. Odškodnino je mogoče prisoditi tudi bratom in sestram ter zunajzakonskemu partnerju, če je obstajala trajnejša življenjska skupnost.

  • Obligacijski zakonik, 299. člen

    Če rok za izpolnitev ni določen, pride dolžnik v zamudo, ko upnik ustno ali pisno, z izvensodnim opominom ali z začetkom postopka, katerega namen je doseči izpolnitev, zahteva od njega, naj izpolni svojo obveznost.

  • Obligacijski zakonik, 352. člen

    Odškodninska terjatev za povzročeno škodo zastara v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil, v vsakem primeru pa v petih letih, odkar je škoda nastala.

  • Obligacijski zakonik, 378. člen

    Če je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti.

  • Zakon o pravilih cestnega prometa, 109. člen

    Prometna nesreča je nesreča na javni ali nekategorizirani cesti, v kateri je bilo udeleženo vsaj eno premikajoče se vozilo in je najmanj ena oseba umrla ali bila telesno poškodovana ali je nastala materialna škoda. Nesreče se delijo na štiri kategorije: I. kategorija — samo materialna škoda, II. — lahka telesna poškodba, III. — huda telesna poškodba, IV. — smrt.

  • Zakon o pravilih cestnega prometa, 110. člen

    Udeleženec prometne nesreče mora ustaviti vozilo, zavarovati in označiti kraj nesreče, pomagati poškodovanim, obvestiti policijo (razen pri nesreči I. kategorije) ter soudeleženim posredovati svoje osebne podatke, podatke iz vozniškega in prometnega dovoljenja in podatke o obveznem zavarovanju ali izpolniti Evropsko poročilo o prometni nesreči.

Pogosta vprašanja

Ali lahko odškodnino zahtevam neposredno od zavarovalnice povzročitelja?

Da. Oškodovanec lahko povrnitev škode, ki jo krije zavarovanje avtomobilske odgovornosti, zahteva neposredno od zavarovalnice (20. člen ZOZP). Zavarovalnica odgovarja do višine zavarovalne vsote nerazdelno skupaj z ostalimi odgovornimi osebami, zato tožba proti povzročitelju ni pogoj za izplačilo.

V kakšnem roku mora zavarovalnica odgovoriti na zahtevek?

V treh mesecih od dneva, ko ste zahtevek vložili. Če odgovornost ni sporna in je bila škoda v celoti ocenjena, mora v tem roku dati utemeljeno ponudbo za odškodnino; če je odgovornost sporna ali škoda še ni v celoti ocenjena, mora dati utemeljen odgovor (20.a člen ZOZP). Enak trimesečni rok velja za Združenje (37. člen ZOZP) in za korespondenta tuje zavarovalnice (27. člen ZOZP).

Ali vložitev odškodninskega zahtevka kaj stane?

Ne. Za vložitev zahtevka pri zavarovalnici ali pri Slovenskem zavarovalnem združenju zakon ne določa nobenega plačila; pravico do neposrednega zahtevka daje 20. člen ZOZP, rok za odgovor pa 20.a člen ZOZP. Stroški nastanejo šele, če se spor nadaljuje pred sodiščem. Ta obrazec je brezplačen in ne zahteva registracije.

Do kdaj lahko vložim odškodninski zahtevek?

Dokler terjatev ni zastarala: tri leta od dneva, ko ste zvedeli za škodo in za povzročitelja, v vsakem primeru pa pet let od nastanka škode (352. člen OZ). Če je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem, za katero je predpisan daljši zastaralni rok, zastara zahtevek proti odgovorni osebi šele z iztekom roka za zastaranje kazenskega pregona (353. člen OZ).

Ali za odškodninski zahtevek obstaja uraden obrazec?

Ne. Predpisanega obrazca za odškodninski zahtevek ni; zavarovalnice uporabljajo svoje prijave škodnega dogodka, zakon pa ureja le pravico do zahtevka in rok za odgovor (20. in 20.a člen ZOZP). Standardiziran je Evropsko poročilo o prometni nesreči, ki ga zakon navaja kot enega od načinov izmenjave podatkov med udeleženci na kraju nesreče (5. točka drugega odstavka 110. člena ZPrCP), ni pa to zahtevek za odškodnino.

Kaj če je povzročitelj nezavarovan ali je s kraja nesreče pobegnil?

Zahtevek vložite pri Slovenskem zavarovalnem združenju, ki za take škode odgovarja s sredstvi škodnega sklada (34. in 37. člen ZOZP). Pri nezavarovanem vozilu Združenje odgovarja tako, kot bi odgovarjala zavarovalnica, če bi bilo zavarovanje sklenjeno (38. člen ZOZP). Pri neznanem vozilu odgovarja za škodo zaradi smrti, telesne poškodbe ali telesne okvare, za škodo na stvareh pa le pod dodatnimi pogoji in s 500 eurov soudeležbe oškodovanca (39. člen ZOZP).

Kako izvem, pri kateri zavarovalnici je zavarovano povzročiteljevo vozilo?

Podatek vam mora nemudoma posredovati informacijski center pri Slovenskem zavarovalnem združenju, in to sedem let po nesreči: ime in sedež zavarovalnice, številko police ter naslov pooblaščenca tuje zavarovalnice v Sloveniji (42.h člen ZOZP). Na zahtevo oškodovanca, ki izkaže pravni interes, center priskrbi tudi ime in naslov lastnika oziroma imetnika vozila.

Ali dobim odškodnino, če sem nesrečo deloma povzročil sam?

Odškodnina se sorazmerno zmanjša. Oškodovanec, ki je sam prispeval k nastanku škode ali povzročil, da je bila večja, ima pravico samo do sorazmerno zmanjšane odškodnine (171. člen OZ); pri obojestranski krivdi odgovarja vsak imetnik v sorazmerju s stopnjo svoje krivde (drugi odstavek 154. člena OZ). Pravice do odškodnine iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti pa nimata voznik vozila, s katerim je bila povzročena škoda, in lastnik tega vozila za škodo na stvareh (17. člen ZOZP).

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Vozila in prevoz.