Preskoči na vsebino

Pogodba o zastavitvi nepremičnine (hipoteka)

Pogodba, s katero lastnik nepremičnine ustanovi hipoteko v korist upnika in tako zavaruje njegovo terjatev. Hipoteka nastane šele z vpisom v zemljiško knjigo, zato mora listina vsebovati zemljiškoknjižno dovolilo z overjenim podpisom zastavitelja.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuObliko določa zakon

Kako poteka postopek

  1. 1

    Najprej terjatev, šele nato zavarovanje

    Hipoteka vedno zavaruje določeno terjatev. V listini morata biti navedena njen pravni temelj ter višina in zapadlost (141. člen SPZ). Zavarovati je mogoče tudi bodočo ali pogojno terjatev (129. člen SPZ).

  2. 2

    Podpis in overitev

    Pogodba mora biti pisna (52. člen OZ), podpis zastavitelja na zemljiškoknjižnem dovolilu pa overjen (23. člen SPZ). Če naj bo listina hkrati izvršilni naslov, jo skleneta stranki v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa (142. člen SPZ, 4. člen ZN); tak zapis sestavi notar.

  3. 3

    Vpis v zemljiško knjigo

    Hipoteka nastane z vpisom v zemljiško knjigo (141. člen SPZ); med pravicami, ki se vpisujejo, je izrecno navedena (13. člen ZZK-1). Nepremičnina mora biti v listini označena z identifikacijskim znakom iz zemljiške knjige (31. člen ZZK-1). Pri notarskem zapisu predlaga vknjižbo in zaznambo izvršljivosti notar.

  4. 4

    Po plačilu izbris

    Hipoteka preneha z izbrisom iz zemljiške knjige (154. člen SPZ). Ko je terjatev plačana, upnik izstavi izjavo, s katero dovoljuje izbris; podpis na njej mora biti overjen (23. člen SPZ).

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 6

Pregled korakov

Hipotekarni upnik

Več informacij

Podatki morajo biti taki, kot se vpisujejo v zemljiško knjigo — sicer vpisa ni mogoče opraviti (31. in 32. člen ZZK-1).

Zakaj je to potrebno?

Za vpis v zemljiško knjigo je nujna (31. člen ZZK-1).

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Pogodba o ustanovitvi hipoteke (zastavna pogodba)

1. člen — Pogodbeni stranki

Hipotekarni upnik: ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________,

in zastavitelj: ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________,

skleneta naslednjo pogodbo o ustanovitvi hipoteke.

2. člen — Dolžnik zavarovane terjatve

Dolžnik zavarovane terjatve je zastavitelj sam; s hipoteko po tej pogodbi zavaruje svoj dolg.

3. člen — Zavarovana terjatev

Hipotekarni upnik ima do dolžnika terjatev iz naslova: ________________.

Višina terjatve (glavnica) znaša ________________ EUR (z besedo: ________________). Dogovorjena obrestna mera: ________________.

Terjatev zapade v plačilo: ________________.

4. člen — Nepremičnina

Zastavitelj je lastnik naslednje nepremičnine: ________________.

Vrsta nepremičnine: ________________. S hipoteko se obremeni delež ________________.

5. člen — Ustanovitev hipoteke

Zastavitelj v zavarovanje terjatve iz te pogodbe ustanavlja na nepremičnini iz te pogodbe hipoteko v korist hipotekarnega upnika.

Hipoteka zavaruje glavnico, pogodbene in zamudne obresti ter stroške, potrebne za izterjavo terjatve.

6. člen — Obseg hipoteke

Hipoteka obsega nepremičnino v celoti, njene sestavine in plodove, dokler ti niso ločeni od glavne stvari, ter pritikline, ki so v lasti zastavitelja.

Hipoteka traja do dokončnega poplačila zavarovane terjatve; z delnim plačilom se ne zmanjša. Ob delitvi obremenjene nepremičnine je vsak njen del obremenjen s hipoteko v celoti.

7. člen — Izjave zastavitelja

Zastavitelj izjavlja, da je lastnik nepremičnine iz te pogodbe in da razen bremen, vpisanih v zemljiški knjigi, na njej ni pravic tretjih oseb, ki bi ovirale ustanovitev hipoteke.

Kadar je nepremičnina v solastnini in se hipoteka ustanavlja na nepremičnini kot celoti, zastavitelj izjavlja, da razpolaga s soglasjem vseh solastnikov.

Stranki sta seznanjeni, da je dogovor, s katerim bi se zastavitelj zavezal, da na nepremičnini ne bo ustanovil nadaljnjih hipotek, ničen, in da se upniki poplačajo po vrstnem redu vpisa.

8. člen — Zemljiškoknjižno dovolilo

Zastavitelj ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________, izrecno in nepogojno dovoljuje, da se pri nepremičnini iz te pogodbe, pri deležu ________________, vknjiži hipoteka v korist hipotekarnega upnika ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________.

Podpis zastavitelja na tem dovolilu mora biti overjen.

9. člen — Vpis v zemljiško knjigo

Hipoteka nastane z vpisom v zemljiško knjigo. Do vpisa hipotekarni upnik zastavne pravice na nepremičnini nima.

Predlog za vpis hipoteke v zemljiško knjigo vloži ________________.

Stroške overitve podpisa in vpisa v zemljiško knjigo nosi ________________.

10. člen — Poplačilo iz hipoteke

Če dolžnik zavarovane terjatve v roku ne plača, lahko hipotekarni upnik s tožbo zahteva, da se zastavljena nepremičnina proda, in se iz kupnine poplača pred vsemi drugimi upniki zastavitelja.

Stranki sta seznanjeni, da je dogovor, da zastavljena nepremičnina ob neplačilu preide v last hipotekarnega upnika, ničen, prav tako dogovor o prodaji po vnaprej določeni ceni; veljavna sta le, če sta sklenjena po zapadlosti zavarovane terjatve.

Hipotekarni upnik nima pravice pobirati plodov, ki jih daje nepremičnina, in nepremičnine ne sme drugače izkoriščati.

11. člen — Prenehanje in izbris hipoteke

Hipoteka preneha z izbrisom iz zemljiške knjige.

Ko je zavarovana terjatev v celoti plačana, hipotekarni upnik zastavitelju brez odlašanja izstavi izjavo, s katero dovoljuje izbris hipoteke; podpis na tej izjavi mora biti overjen.

Hipoteka ugasne tudi s potekom desetih let od dneva dospelosti zavarovane terjatve.

12. člen — Končne določbe

Ta pogodba je sklenjena v pisni obliki in velja, ko jo podpišeta obe stranki.

Morebitne spremembe in dopolnitve te pogodbe so veljavne samo v pisni obliki.

Morebitne spore iz te pogodbe stranki rešujeta sporazumno; če to ni mogoče, odloča stvarno pristojno sodišče po legi nepremičnine.

Pogodba je sestavljena v treh enakih izvodih, od katerih prejme vsaka stranka po enega, en izvod pa je namenjen zemljiškoknjižnemu postopku.

Kraj in datum podpisa: ________________, ________________.

Zastavitelj

Hipotekarni upnik

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Hipoteka nastane šele z vpisom v zemljiško knjigo (141. člen SPZ). Podpisana in overjena pogodba sama po sebi upniku zastavne pravice še ne daje.
  • Podpis zastavitelja na zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti overjen (23. člen SPZ); brez tega vpisa ni mogoče opraviti.
  • Kadar naj bo listina hkrati izvršilni naslov, mora biti sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa (142. člen SPZ, 4. člen Zakona o notariatu). Tak zapis sestavi notar; ta vzorec ga ne nadomesti.
  • Ustanovitev hipoteke ni predmet davka na promet nepremičnin — ta se plačuje od odplačnega prenosa lastninske pravice in od stavbne pravice (3. člen ZDPN-2).
  • Hipoteka ugasne s potekom desetih let od dneva dospelosti zavarovane terjatve (154. člen SPZ, tretji odstavek).
  • To je vzorec in ne pravni nasvet. Uradnega vzorca pogodbe o ustanovitvi hipoteke ni; pri poslih večje vrednosti naj listino pregleda notar ali odvetnik.

Pogodba o ustanovitvi hipoteke (zastavna pogodba)

1. člen — Pogodbeni stranki

Hipotekarni upnik: ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________,

in zastavitelj: ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________,

skleneta naslednjo pogodbo o ustanovitvi hipoteke.

2. člen — Dolžnik zavarovane terjatve

Dolžnik zavarovane terjatve je zastavitelj sam; s hipoteko po tej pogodbi zavaruje svoj dolg.

3. člen — Zavarovana terjatev

Hipotekarni upnik ima do dolžnika terjatev iz naslova: ________________.

Višina terjatve (glavnica) znaša ________________ EUR (z besedo: ________________). Dogovorjena obrestna mera: ________________.

Terjatev zapade v plačilo: ________________.

4. člen — Nepremičnina

Zastavitelj je lastnik naslednje nepremičnine: ________________.

Vrsta nepremičnine: ________________. S hipoteko se obremeni delež ________________.

5. člen — Ustanovitev hipoteke

Zastavitelj v zavarovanje terjatve iz te pogodbe ustanavlja na nepremičnini iz te pogodbe hipoteko v korist hipotekarnega upnika.

Hipoteka zavaruje glavnico, pogodbene in zamudne obresti ter stroške, potrebne za izterjavo terjatve.

6. člen — Obseg hipoteke

Hipoteka obsega nepremičnino v celoti, njene sestavine in plodove, dokler ti niso ločeni od glavne stvari, ter pritikline, ki so v lasti zastavitelja.

Hipoteka traja do dokončnega poplačila zavarovane terjatve; z delnim plačilom se ne zmanjša. Ob delitvi obremenjene nepremičnine je vsak njen del obremenjen s hipoteko v celoti.

7. člen — Izjave zastavitelja

Zastavitelj izjavlja, da je lastnik nepremičnine iz te pogodbe in da razen bremen, vpisanih v zemljiški knjigi, na njej ni pravic tretjih oseb, ki bi ovirale ustanovitev hipoteke.

Kadar je nepremičnina v solastnini in se hipoteka ustanavlja na nepremičnini kot celoti, zastavitelj izjavlja, da razpolaga s soglasjem vseh solastnikov.

Stranki sta seznanjeni, da je dogovor, s katerim bi se zastavitelj zavezal, da na nepremičnini ne bo ustanovil nadaljnjih hipotek, ničen, in da se upniki poplačajo po vrstnem redu vpisa.

8. člen — Zemljiškoknjižno dovolilo

Zastavitelj ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________, izrecno in nepogojno dovoljuje, da se pri nepremičnini iz te pogodbe, pri deležu ________________, vknjiži hipoteka v korist hipotekarnega upnika ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________.

Podpis zastavitelja na tem dovolilu mora biti overjen.

9. člen — Vpis v zemljiško knjigo

Hipoteka nastane z vpisom v zemljiško knjigo. Do vpisa hipotekarni upnik zastavne pravice na nepremičnini nima.

Predlog za vpis hipoteke v zemljiško knjigo vloži ________________.

Stroške overitve podpisa in vpisa v zemljiško knjigo nosi ________________.

10. člen — Poplačilo iz hipoteke

Če dolžnik zavarovane terjatve v roku ne plača, lahko hipotekarni upnik s tožbo zahteva, da se zastavljena nepremičnina proda, in se iz kupnine poplača pred vsemi drugimi upniki zastavitelja.

Stranki sta seznanjeni, da je dogovor, da zastavljena nepremičnina ob neplačilu preide v last hipotekarnega upnika, ničen, prav tako dogovor o prodaji po vnaprej določeni ceni; veljavna sta le, če sta sklenjena po zapadlosti zavarovane terjatve.

Hipotekarni upnik nima pravice pobirati plodov, ki jih daje nepremičnina, in nepremičnine ne sme drugače izkoriščati.

11. člen — Prenehanje in izbris hipoteke

Hipoteka preneha z izbrisom iz zemljiške knjige.

Ko je zavarovana terjatev v celoti plačana, hipotekarni upnik zastavitelju brez odlašanja izstavi izjavo, s katero dovoljuje izbris hipoteke; podpis na tej izjavi mora biti overjen.

Hipoteka ugasne tudi s potekom desetih let od dneva dospelosti zavarovane terjatve.

12. člen — Končne določbe

Ta pogodba je sklenjena v pisni obliki in velja, ko jo podpišeta obe stranki.

Morebitne spremembe in dopolnitve te pogodbe so veljavne samo v pisni obliki.

Morebitne spore iz te pogodbe stranki rešujeta sporazumno; če to ni mogoče, odloča stvarno pristojno sodišče po legi nepremičnine.

Pogodba je sestavljena v treh enakih izvodih, od katerih prejme vsaka stranka po enega, en izvod pa je namenjen zemljiškoknjižnemu postopku.

Kraj in datum podpisa: ________________, ________________.

Zastavitelj

Hipotekarni upnik

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Hipoteka je zastavna pravica na nepremičninah (Stvarnopravni zakonik, 138. člen).
  • Pogodba, s katero se ustanavlja stvarna pravica na nepremičnini, mora biti pisna; pogodba brez predpisane oblike je nična (Obligacijski zakonik, 52. in 55. člen).
  • Hipoteka nastane šele z vpisom v zemljiško knjigo, ne s podpisom pogodbe (Stvarnopravni zakonik, 141. člen).
  • Listina mora navesti hipotekarnega upnika, dolžnika in zastavitelja, pravni temelj, zemljiškoknjižno označbo nepremičnine ter višino in zapadlost zavarovane terjatve (Stvarnopravni zakonik, 141. člen, tretji odstavek).
  • Podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti overjen (Stvarnopravni zakonik, 23. člen).
  • Zastavitelj lahko ustanovi hipoteko za zavarovanje svojega ali tujega dolga (Stvarnopravni zakonik, 128. člen, drugi odstavek).
  • Dogovor, da zastavljena nepremičnina ob neplačilu preide v last upnika, je ničen (Stvarnopravni zakonik, 132. člen).
  • Hipoteka ugasne s potekom desetih let od dneva dospelosti zavarovane terjatve (Stvarnopravni zakonik, 154. člen, tretji odstavek).

Pravne podlage in uradni viri

Členi pogodbe izhajajo iz spodaj navedenih zakonov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Obligacijski zakonik, 52. in 55. člen

    Pogodba, s katero se ustanavlja stvarna pravica na nepremičnini, mora biti sklenjena v pisni obliki. Pogodba, ki ni sklenjena v predpisani obliki, je nična (55. člen).

  • Stvarnopravni zakonik, 23. člen

    Zemljiškoknjižno dovolilo je izrecna nepogojna izjava tistega, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo. Podpis na dovolilu mora biti overjen.

  • Stvarnopravni zakonik, 128. člen

    Zastavna pravica je pravica zastavnega upnika, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja. Zastavitelj lahko ustanovi zastavno pravico za zavarovanje svojega ali tujega dolga.

  • Stvarnopravni zakonik, 129. člen

    Zastavna pravica se lahko ustanovi tudi za zavarovanje bodoče ali pogojne terjatve.

  • Stvarnopravni zakonik, 132. člen

    Nični sta pogodbeni določili, da zastavljena stvar preide v last zastavnega upnika, če terjatev ob zapadlosti ne bo plačana, in o prodaji zastavljene stvari po vnaprej določeni ceni. Veljavna sta takšna dogovora le, če sta sklenjena po zapadlosti zavarovane terjatve.

  • Stvarnopravni zakonik, 138. člen

    Hipoteka je zastavna pravica na nepremičninah.

  • Stvarnopravni zakonik, 139. člen

    Vsak solastnik lahko ustanovi hipoteko na svojem idealnem deležu brez soglasja drugih solastnikov. Za pogodbeno ustanovitev hipoteke na celotni nepremičnini v solastnini je potrebno soglasje vseh solastnikov; na nepremičnini v skupni lastnini je hipoteka lahko ustanovljena le na nepremičnini kot celoti.

  • Stvarnopravni zakonik, 140. člen

    Hipoteka obsega nepremičnino v celoti, njene sestavine in plodove, dokler ti niso ločeni od glavne stvari, ter pritikline, ki so v lasti zastavitelja.

  • Stvarnopravni zakonik, 141. člen

    Za pridobitev hipoteke na podlagi pravnega posla se zahteva vpis v zemljiško knjigo; vpis se opravi na podlagi listine z zemljiškoknjižnim dovolilom. Listina mora vsebovati označbo hipotekarnega upnika in dolžnika zavarovane terjatve ter zastavitelja, če ta ni hkrati dolžnik, pravni temelj, zemljiškoknjižno označbo nepremičnine ter višino in zapadlost zavarovane terjatve.

  • Stvarnopravni zakonik, 142. člen

    Pravni posel o ustanovitvi hipoteke je lahko sklenjen v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, v katerem zastavitelj soglaša z vknjižbo hipoteke ter s poplačilom iz kupnine in z izpraznitvijo in izročitvijo nepremičnine v enem mesecu po prodaji. Neposredna izvršljivost se zaznamuje v zemljiški knjigi in učinkuje tudi proti vsakemu kasnejšemu pridobitelju lastninske pravice.

  • Stvarnopravni zakonik, 146. člen

    Hipoteka se lahko ustanovi tudi tako, da se določi najvišji znesek, do katerega za zavarovane terjatve jamči nepremičnina (maksimalna hipoteka). Do tega zneska so zavarovane tudi vse obresti in stroški; prenos hipoteke je pri odstopu terjatve izključen.

  • Stvarnopravni zakonik, 147. člen

    Na isti nepremičnini se lahko ustanovi več hipotek. Ničen je dogovor, s katerim se zastavitelj zaveže, da na nepremičnini ne bo ustanovil nadaljnjih hipotek. Šele ko je prvi upnik poplačan v celoti, se poplača naslednji.

  • Stvarnopravni zakonik, 150. člen

    Hipoteka je namenjena zavarovanju terjatve do njenega dokončnega poplačila; z delnim plačilom se ne zmanjša. Ob delitvi obremenjene nepremičnine je vsak del obremenjen s hipoteko v celoti.

  • Stvarnopravni zakonik, 152. člen

    Ničen je dogovor, s katerim si hipotekarni upnik izgovori pravico do pobiranja plodov, ki jih daje nepremičnina, ali da bo nepremičnino kako drugače izkoriščal.

  • Stvarnopravni zakonik, 153. člen

    Če dolžnik terjatve v roku ne plača, lahko upnik s tožbo zahteva, da se zastavljena nepremičnina proda. Če je hipoteka nastala na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, lahko upnik od notarja zahteva ugotovitev zapadlosti in prodajo oziroma predlaga izvršbo.

  • Stvarnopravni zakonik, 154. člen

    Hipoteka preneha z izbrisom iz zemljiške knjige; izbris se lahko zahteva zlasti, če dolžnik plača zavarovano terjatev, če ta preneha ali če se upnik hipoteki odreče. Hipoteka ugasne s potekom desetih let od dneva dospelosti zavarovane terjatve.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 13. člen

    Med stvarnimi pravicami, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, je tudi hipoteka.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 31. člen

    V listini, ki je podlaga za glavni vpis, mora biti nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. V listini mora biti navedena tudi oseba, v korist katere naj se vpis opravi, s podatki, s katerimi se vpiše v zemljiško knjigo.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 32. člen

    V zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti oseba, ki dovoljuje vpis, označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi.

  • Zakon o notariatu, 4. člen

    Notarski zapis, v katerem je določena obveznost nekaj dati, storiti, opustiti ali trpeti, glede katere je dovoljena poravnava, je izvršilni naslov, če zavezanec soglasje za njegovo neposredno izvršljivost izjavi v istem ali posebnem notarskem zapisu in če je terjatev zapadla.

  • Zakon o davku na promet nepremičnin, 3. člen

    Davek se plačuje od prometa nepremičnin ter od odplačne ustanovitve in odplačnega prenosa ali oddajanja stavbne pravice v najem. Promet nepremičnin je vsak odplačni prenos lastninske pravice na nepremičnini.

Pogosta vprašanja

Ali obstaja uraden obrazec za pogodbo o ustanovitvi hipoteke?

Ne. Uradnega obrazca ni, obvezno vsebino listine pa določa 141. člen Stvarnopravnega zakonika: označba upnika, dolžnika in zastavitelja, pravni temelj, zemljiškoknjižna označba nepremičnine ter višina in zapadlost zavarovane terjatve.

Kdaj hipoteka nastane?

Z vpisom v zemljiško knjigo. Do vpisa upnik zastavne pravice nima, tudi če je pogodba podpisana in podpis overjen (141. člen SPZ). Hipoteka je med pravicami, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo (13. člen ZZK-1).

Ali moram k notarju?

Overjen mora biti podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu (23. člen SPZ). Sama pogodba je lahko navadna pisna listina; če pa naj bo listina hkrati izvršilni naslov, mora biti sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa (142. člen SPZ, 4. člen Zakona o notariatu).

Kaj pomeni neposredno izvršljiv notarski zapis?

Pomeni, da lahko upnik ob neplačilu takoj predlaga izvršbo, brez pravde. Notarski zapis je izvršilni naslov, če zavezanec v njem izjavi soglasje z neposredno izvršljivostjo in je terjatev zapadla (4. člen Zakona o notariatu); neposredna izvršljivost se zaznamuje v zemljiški knjigi (142. člen SPZ).

Ali se od ustanovitve hipoteke plača davek na promet nepremičnin?

Ne. Davek se plačuje od odplačnega prenosa lastninske pravice na nepremičnini in od ustanovitve ali prenosa stavbne pravice (3. člen ZDPN-2), ustanovitev hipoteke pa ni ne eno ne drugo. Ta obrazec je brezplačen; ostanejo stroški overitve podpisa in vpisa v zemljiško knjigo.

Ali lahko zastavim nepremičnino za tuj dolg?

Da. Zastavitelj lahko ustanovi zastavno pravico za zavarovanje svojega ali tujega dolga (128. člen SPZ, drugi odstavek). V tem primeru sta dolžnik in zastavitelj različni osebi in oba morata biti v listini navedena (141. člen SPZ).

Ali je lahko na isti nepremičnini več hipotek?

Da. Na isti nepremičnini se lahko ustanovi več hipotek, dogovor, s katerim bi se zastavitelj zavezal, da nadaljnjih hipotek ne bo ustanovil, pa je ničen (147. člen SPZ). Šele ko je prvi upnik poplačan v celoti, se poplača naslednji.

Kako se hipoteka izbriše, ko je dolg plačan?

Hipoteka preneha z izbrisom iz zemljiške knjige (154. člen SPZ). Po plačilu terjatve upnik izstavi izjavo, s katero dovoljuje izbris; podpis na njej mora biti overjen (23. člen SPZ). Hipoteka ugasne tudi s potekom desetih let od dospelosti zavarovane terjatve.

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Nepremičnine.