Točke tega predloga izhajajo iz spodaj navedenih členov. Uradnega obrazca za predlog na podlagi izvršilnega naslova ni; zakon predpisuje vsebino vloge, ne njene oblike.
Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.
Zakon o izvršbi in zavarovanju, 5. člen
Za dovolitev izvršbe in zavarovanja je stvarno pristojno okrajno sodišče, če zakon ne določa drugače.
Zakon o izvršbi in zavarovanju, 9. člen
Pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o izvršbi, s katerim je predlogu ugodeno, je ugovor. Pritožbo in ugovor je treba vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa sodišča prve stopnje, če ni v zakonu drugače določeno.
Zakon o izvršbi in zavarovanju, 16.a člen
Identifikacijski podatki o fizični osebi so osebno ime in naslov prebivališča ter datum rojstva, EMŠO, davčna številka ali drug ustrezen identifikacijski podatek; o pravni osebi firma ali ime, sedež in poslovni naslov ter matična ali davčna številka; o podjetniku ali zasebniku osebno ime, firma, sedež in poslovni naslov ter matična ali davčna številka.
Zakon o izvršbi in zavarovanju, 17. člen
Sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Izvršilni naslovi so izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava, izvršljiv notarski zapis ter druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali neposredno uporabljiv pravni akt Evropske unije določa, da je izvršilni naslov.
Zakon o izvršbi in zavarovanju, 18. člen
S sodno odločbo so mišljeni sodba oziroma arbitražna odločba, sklep ter plačilni oziroma drug nalog sodišča ali arbitraže, s sodno poravnavo pa poravnava, sklenjena pred sodiščem ali arbitražo.
Zakon o izvršbi in zavarovanju, 19. člen
Sodna odločba je izvršljiva, če je postala pravnomočna in če je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti. Rok začne teči naslednji dan od dneva, ko je bila dolžniku odločba vročena. Na podlagi odločbe, ki je v nekem delu postala izvršljiva, je mogoče dovoliti izvršbo samo glede tega dela.
Zakon o izvršbi in zavarovanju, 20. člen
Sodna poravnava je izvršljiva, če je terjatev iz poravnave zapadla. Zapadlost se dokazuje z zapisnikom o poravnavi, javno listino ali po zakonu overjeno listino.
Zakon o izvršbi in zavarovanju, 29.b člen
Ob vložitvi predloga za izvršbo, ugovora in pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Plačana mora biti najkasneje v osmih dneh od vročitve naloga za plačilo; če v tem roku ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je vloga umaknjena.
Zakon o izvršbi in zavarovanju, 30. člen
Kot sredstva izvršbe za poplačilo denarne terjatve sme sodišče dovoliti samo prodajo premičnin, prodajo nepremičnin, prenos denarne terjatve, vnovčenje drugih premoženjskih oziroma materialnih pravic in nematerializiranih vrednostnih papirjev, prodajo deleža družbenika in prenos sredstev, ki so pri organizacijah, pooblaščenih za plačilni promet.
Zakon o izvršbi in zavarovanju, 38. člen
Izvršilne stroške plača najprej upnik. Dolžnik mora upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju. Povrnitev stroškov je treba zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina.
Zakon o izvršbi in zavarovanju, 40. člen
V predlogu morajo biti navedeni upnik in dolžnik z identifikacijskimi podatki iz 16.a člena, izvršilni naslov, dolžnikova obveznost, sredstvo ali predmet izvršbe in drugi potrebni podatki. Če upnik predlaga izpolnitev denarne obveznosti, mora navesti svoj transakcijski račun. Predlogu mora priložiti izvršilni naslov in potrdilo o izvršljivosti v izvirniku ali prepisu. Pooblastila ni treba predložiti, v predlogu se navede, da je bilo dano in v kakšnem obsegu. Pri izvršbi, pri kateri je treba opraviti neposredna dejanja, mora upnik navesti izvršitelja, sicer sodišče s predlogom ravna kot z nepopolno vlogo.
Zakon o izvršbi in zavarovanju, 42. člen
Potrdilo o izvršljivosti da sodišče oziroma organ, ki je odločal o terjatvi na prvi stopnji. Neutemeljeno potrdilo razveljavi na predlog ali po uradni dolžnosti s sklepom sodišče oziroma organ, ki ga je izdal.
Zakon o izvršbi in zavarovanju, 53. člen
Sklep o izvršbi, s katerim je predlogu ugodeno, lahko dolžnik izpodbija z ugovorom. Ugovor mora biti obrazložen — dolžnik mora navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen.
Zakon o izvršbi in zavarovanju, 77. in 78. člen
Za odločitev o predlogu za izvršbo na premičnine je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega so stvari. Upnik lahko predlaga izvršbo na premičnine, ne da bi navedel, kje so; tedaj je pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež.
Zakon o izvršbi in zavarovanju, 100. člen
Za odločitev o predlogu za izvršbo na denarno terjatev je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče; če ga v Republiki Sloveniji nima, sodišče njegovega začasnega prebivališča. Določba se smiselno uporablja tudi za sedež pravne osebe.
Zakon o izvršbi in zavarovanju, 166. člen
Za odločitev o predlogu za izvršbo na nepremičnino in za samo izvršbo je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je nepremičnina.
Zakon o sodnih taksah, taksna tarifa, tarifna številka 4011
Za postopek o predlogu za izvršbo, za postopek o predlogu za nasprotno izvršbo in za postopek o zahtevi za naložitev plačila sodnih penalov se plača taksa 55 EUR.
Zakon o sodnih taksah, 33.a člen
Če lahko stranka vlogo za začetek postopka vloži v fizični ali elektronski obliki, se za postopek o vlogi, ki jo vloži v elektronski obliki, plača taksa, določena v tarifnem delu zakona, znižana za 20 odstotkov, razen če zakon določa drugače.
Obligacijski zakonik, 356. člen
Terjatve, ki so bile ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo ali z odločbo drugega pristojnega organa ali s poravnavo pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, zastarajo v desetih letih, tudi tiste, za katere zakon sicer določa krajši zastaralni rok.