Predlog za vrnitev zaseženega motornega vozila

Vloga, s katero voznik ali lastnik vozila sodišču predlaga, naj odredi vrnitev motornega vozila, ki ga je policist zasegel ob hujšem prekršku v cestnem prometu. Sodišče lahko vrnitev odredi na ugovor prizadetega ali po uradni dolžnosti, razen kadar je odvzem vozila po zakonu obvezen.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuVzorec, ne uradni obrazec

Kako poteka postopek

1
Poiščite potrdilo o zaseženih predmetih
Ob zasegu vam mora policist izdati potrdilo z natančnim popisom zaseženih predmetov (123. člen, četrti odstavek ZP-1). S tega potrdila prepišete podatke o vozilu, datum in kraj zasega ter naziv policijske postaje.
2
Ugotovite, katero sodišče vodi zadevo
Zaseženo vozilo je treba takoj oddati sodišču, ki je pristojno za postopek o prekršku, čeprav se do izdaje sodbe lahko hrani pri policiji (23. člen, drugi odstavek ZPrCP). Krajevno pristojno je sodišče, na območju katerega je bil prekršek storjen (77. člen, prvi odstavek ZP-1).
3
Preverite, ali odvzem ni obvezen
Sodišče vrnitve ne sme odrediti, kadar je odvzem predmetov po zakonu obvezen (123. člen, šesti odstavek ZP-1). Obvezen odvzem lahko določi zakon, ki določa posamezen prekršek (25. člen, tretji odstavek ZP-1).
4
Vložite predlog in počakajte na sklep
Roka za vložitev zakon ne določa. Zadeve, v katerih je bilo zaseženo motorno vozilo, se obravnavajo prednostno in hitro (113.e člen ZP-1). O predlogu sodišče odloči s sklepom, zoper katerega je praviloma dovoljena pritožba na višje sodišče (74. člen, prvi odstavek ZP-1).

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 6

Pregled korakov

Sodišče in zadeva

Več informacij

Predlog se vloži pri sodišču, ki vodi postopek o prekršku. Opravilno številko najdete na vabilu, obdolžilnem predlogu ali drugem pisanju sodišča; če je še nimate, polje pustite prazno.

Sodišče, pri katerem vlagate predlog

Opravilna številka zadeve

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Predlog za vrnitev zaseženega motornega vozila

Naslovnik: ________________

Zadeva: ________________

Vlagatelj: ________________, rojen ________________, stanujoč ________________, kontakt ________________.

Vlagatelj na podlagi šestega odstavka 123. člena Zakona o prekrških vlaga predlog za vrnitev zaseženega motornega vozila.

2. člen — Zaseg vozila

Dne ________________ je policist ________________ v kraju ________________ zasegel motorno vozilo ________________, registrska označba ________________, identifikacijska številka ________________.

Ob zasegu je bilo izdano potrdilo o zaseženih predmetih številka ________________. Vozilo je hranjeno pri ________________.

Ob zasegu je bil vlagatelju oziroma vozniku očitan prekršek: ________________

Zaseg motornega vozila opravi policist pri hujšem prekršku, če je izpolnjen eden od pogojev iz prvega odstavka 23. člena Zakona o pravilih cestnega prometa. Zaseženo vozilo je treba takoj oddati sodišču, ki je pristojno za postopek o prekršku, do izdaje sodbe pa se lahko hrani pri policiji.

3. člen — Položaj vlagatelja

Vlagatelj predlog vlaga kot ________________.

Sodišče odredi vrnitev zaseženih predmetov lastniku ali tistemu, ki so mu bili zaseženi. Vlagatelj je torej prizadeta oseba v smislu šestega odstavka 123. člena Zakona o prekrških.

4. člen — Stanje postopka

Stanje postopka o prekršku: ________________.

5. člen — Razlogi za vrnitev

Vlagatelj navaja naslednje okoliščine, zaradi katerih naj sodišče odredi vrnitev vozila:

________________

Odvzem predmetov v tej zadevi po zakonu ni obvezen, zato vrnitve ne ovira izjema iz šestega odstavka 123. člena Zakona o prekrških.

6. člen — Predlog

Vlagatelj sodišču predlaga, naj odredi vrnitev zaseženega motornega vozila ________________, registrska označba ________________, vlagatelju ________________.

Vlagatelj sodišče opozarja, da se zadeve, v katerih je bilo zaseženo motorno vozilo, obravnavajo prednostno in hitro.

7. člen — Priloge

________________

V kraju ________________, dne ________________.

Kraj in datum

Podpis vlagatelja

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo

Roka za vložitev tega predloga zakon ne določa. Sodišče lahko vrnitev zaseženih predmetov odredi na ugovor prizadetega ali po uradni dolžnosti (123. člen, šesti odstavek ZP-1).
Vrnitve ni, kadar je odvzem predmetov po zakonu obvezen. Obvezen odvzem lahko določi zakon, ki določa posamezen prekršek (25. člen, tretji odstavek ZP-1).
Če je predmet pokvarljiv ali je njegova hramba zvezana s prevelikimi stroški, sodišče odredi, da se tak predmet proda (123. člen, peti odstavek ZP-1).
O odvzemu predmetov odloči sodišče v izreku sodbe. Če taka odločitev v sodbi manjka, izda poseben sklep; overjen prepis se vroči tudi lastniku predmetov, ta pa ima zoper njega pravico pritožbe, če meni, da za odvzem ni zakonite podlage (137. člen, tretji do peti odstavek ZP-1).
Ob zasegu policija odvzame registrske tablice in jih pošlje upravni enoti, kjer ima lastnik prebivališče ali sedež. Upravna enota zaseg vpiše v evidenco registriranih vozil in vpis ob vrnitvi vozila lastniku izbriše (23. člen, tretji odstavek ZPrCP).
Zoper odločbo o prekršku, ki jo je v hitrem postopku izdal prekrškovni organ, lahko zahtevo za sodno varstvo vloži tudi lastnik odvzetih predmetov (59. člen, prvi odstavek ZP-1).
To je vzorec in ne pravni nasvet. Uradnega obrazca za ta predlog ni; kadar je vozilo večje vrednosti ali gre za povratek, naj vlogo pregleda odvetnik.

Na kratko

Policist zaseže motorno vozilo vozniku, ki je bil zaloten pri hujšem prekršku in je izpolnjen eden od petih zakonskih pogojev, med njimi vožnja pod vplivom alkohola v povratku in vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja (Zakon o pravilih cestnega prometa, 23. člen, prvi odstavek).
Zaseženo vozilo je treba takoj oddati sodišču, ki je pristojno za postopek o prekršku, do izdaje sodbe pa se lahko hrani pri policiji (Zakon o pravilih cestnega prometa, 23. člen, drugi odstavek).
Sodišče lahko na ugovor prizadetega ali po uradni dolžnosti odredi vrnitev zaseženih predmetov lastniku ali tistemu, ki so mu bili zaseženi, razen če je odvzem po zakonu obvezen (Zakon o prekrških, 123. člen, šesti odstavek).
Za ta predlog zakon ne določa roka in ne predpisuje obrazca (Zakon o prekrških, 123. člen).
Tistemu, ki se mu predmeti zasežejo, je treba izdati potrdilo z natančnim popisom zaseženih predmetov (Zakon o prekrških, 123. člen, četrti odstavek).
Če se postopek ustavi ali če ni razlogov za odvzem, se zaseženo vozilo vrne lastniku ali tistemu, ki mu je bilo zaseženo (Zakon o prekrških, 137. člen, prvi odstavek).
Zadeve, v katerih je bilo zaseženo motorno vozilo, se obravnavajo prednostno in hitro (Zakon o prekrških, 113.e člen).
Stroški hrambe zaseženih predmetov so stroški postopka; stroške postopka, ki je bil ustavljen, nosi proračun (Zakon o prekrških, 47., 143. in 144. člen).

Pravne podlage in uradni viri

Členi te vloge izhajajo iz spodaj navedenih zakonov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

Zakon o pravilih cestnega prometa, 23. člen
Policist zaseže vozniku motorno vozilo, s katerim je bil zaloten pri hujšem prekršku, če je izpolnjen eden od zakonskih pogojev. Zaseženo vozilo je treba takoj oddati pristojnemu sodišču, do izdaje sodbe pa se lahko hrani pri policiji. Ob zasegu policija odvzame registrske tablice in jih pošlje upravni enoti.
Zakon o prekrških, 123. člen
Predmeti, ki se smejo odvzeti, se lahko zasežejo že pred izdajo sodbe. Tistemu, ki se mu predmeti zasežejo, je treba izdati potrdilo z natančnim popisom. Sodišče lahko na ugovor prizadetega ali po uradni dolžnosti odredi vrnitev zaseženih predmetov lastniku ali tistemu, ki so mu bili zaseženi, razen če je odvzem po zakonu obvezen.
Zakon o prekrških, 25. člen
Predmeti, uporabljeni ali namenjeni za prekršek, se smejo odvzeti, če so storilčeva last. Odvzeti se smejo tudi, če niso storilčeva last, kadar to terjajo splošna varnost, varovanje življenja in zdravja ljudi, varstvo okolja in ohranjanje narave, gospodarska razmerja ali razlogi morale. Obvezen odvzem lahko določi zakon, ki določa prekršek.
Zakon o prekrških, 137. člen
Predmeti, zaseženi pred izdajo sodbe, se vrnejo lastniku ali tistemu, ki so mu bili zaseženi, če se postopek ustavi ali če ni razlogov za odvzem. O odvzemu odloči sodišče v izreku sodbe; če odločitev manjka, izda poseben sklep, ki se vroči tudi lastniku predmetov, ta pa ima zoper njega pravico pritožbe.
Zakon o prekrških, 138. člen
Če izrečeni odvzem predmetov ne obsega tistih predmetov, ki so bili zaseženi po 123. členu, je treba v sodbi o prekršku odrediti, naj se ti predmeti vrnejo lastniku ali tistemu, ki so mu bili odvzeti.
Zakon o prekrških, 113.e člen
Zadeve, v katerih je bilo storilcu začasno odvzeto vozniško dovoljenje ali je bilo zaseženo motorno vozilo, se obravnavajo prednostno in hitro.
Zakon o prekrških, 77. člen
Za postopek o prekršku je pristojno sodišče, na katerega območju je bil prekršek storjen.
Zakon o prekrških, 47. in 143. člen
Stroški postopka so tudi izdatki, nastali v zvezi s hrambo zaseženih in odvzetih predmetov. Med stroške postopka spadajo izdatki za zaseg in hrambo odvzetih predmetov ter sodna taksa.
Zakon o prekrških, 144. člen
Stroške postopka plača tisti, ki mu je bila izrečena sankcija za prekršek. Stroški postopka, ki je bil ustavljen, bremenijo proračun.
Zakon o prekrških, 59. člen
Zahtevo za sodno varstvo zoper odločbo prekrškovnega organa lahko vloži oseba, ki ji je bila izrečena sankcija, njen zakoniti zastopnik oziroma zagovornik ter lastnik odvzetih predmetov.
Zakon o prekrških, 150. člen
Če je izrečena sankcija odvzema predmetov, ki niso last obdolženca, se sme lastnik predmetov pritožiti glede izreka o odvzemu predmetov.
Zakon o prekrških, 74. člen
Zoper sodbo o prekršku oziroma sklep, izdan na prvi stopnji, je dovoljena pritožba na višje sodišče, če zakon ne določa drugače.

Pogosta vprašanja

Ali obstaja uraden obrazec za predlog za vrnitev zaseženega vozila?

Ne. Šesti odstavek 123. člena Zakona o prekrških govori samo o ugovoru prizadetega in ne predpisuje ne obrazca ne obveznih sestavin. Vlogo sestavite sami; navesti je treba sodišče, zadevo, podatke o vozilu in razloge za vrnitev.

V kakšnem roku moram vložiti predlog za vrnitev vozila?

Roka ni. Zakon o prekrških za ugovor zoper zaseg predmetov roka ne določa, sodišče pa lahko vrnitev odredi tudi po uradni dolžnosti (123. člen, šesti odstavek). Zadeve z zaseženim vozilom se obravnavajo prednostno in hitro (113.e člen).

Kam vložim predlog, če je vozilo še pri policiji?

Pri sodišču, ki vodi postopek o prekršku. Zaseženo vozilo je treba takoj oddati temu sodišču, čeprav se do izdaje sodbe lahko hrani pri policiji (Zakon o pravilih cestnega prometa, 23. člen, drugi odstavek). Krajevno pristojno je sodišče, na območju katerega je bil prekršek storjen (Zakon o prekrških, 77. člen, prvi odstavek).

Vozilo ni moje — zasegli so ga vozniku. Ali lahko predlog vložim kot lastnik?

Da. Sodišče odredi vrnitev zaseženih predmetov lastniku ali tistemu, ki so mu bili zaseženi (Zakon o prekrških, 123. člen, šesti odstavek). Lastnik odvzetih predmetov lahko vloži tudi zahtevo za sodno varstvo zoper odločbo prekrškovnega organa (59. člen) in pritožbo glede izreka o odvzemu predmetov, ki niso last obdolženca (150. člen, četrti odstavek).

Koliko stane hramba zaseženega vozila in kdo jo plača?

Stroške hrambe plača tisti, ki mu je bila izrečena sankcija za prekršek; če je bil postopek ustavljen, bremenijo proračun. Izdatki za hrambo zaseženih in odvzetih predmetov so po zakonu stroški postopka (Zakon o prekrških, 47., 143. in 144. člen).

Kaj se zgodi z registrskimi tablicami zaseženega vozila?

Policija jih ob zasegu odvzame in pošlje upravni enoti, kjer ima lastnik vozila prebivališče ali sedež. Upravna enota zaseg vpiše v evidenco registriranih vozil, ob vrnitvi vozila lastniku pa ta vpis izbriše (Zakon o pravilih cestnega prometa, 23. člen, tretji odstavek).

Kaj lahko storim, če sodišče predlog zavrne?

Zoper sklep sodišča prve stopnje je dovoljena pritožba na višje sodišče, če zakon ne določa drugače (Zakon o prekrških, 74. člen, prvi odstavek). Rok in način vložitve sta zapisana v pravnem pouku sklepa. Zoper poseben sklep o odvzemu predmetov ima lastnik pravico pritožbe, če meni, da za odvzem ni zakonite podlage (137. člen, peti odstavek).

Ali je ta obrazec brezplačen?

Da, v celoti in brez registracije. Kar vpišete, ostane v vašem brskalniku — obrazec nima strežniškega dela in podatkov ne shrani in ne pošlje.

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena 27. september 2026. Več dokumentov v rubriki Kazni in prekrški.