Predlog za sodni depozit (položitev denarja ali stvari pri sodišču)

Predlog, s katerim dolžnik predlaga sodišču, naj v sodni depozit sprejme denar ali drugo stvar, ki jo dolguje, kadar upnik izpolnitve ne sprejme, je neznan ali nedosegljiv. S položitvijo je dolžnik prost obveznosti in od tega dne obresti nehajo teči. Postopek vodi okrajno sodišče po pravilih nepravdnega postopka.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuObliko določa zakon

Kako poteka postopek

1
Najprej preverite, ali zakon položitev dovoljuje
Denar, dragocene kovine in unovčljive vrednostne papirje sodišče sprejme, kadar tako določa poseben predpis; druge predmete pa le, kadar zakon dolžniku dovoljuje, da predmet svoje obveznosti položi pri sodišču (203. člen ZNP-1). Najpogostejša podlaga je 302. člen Obligacijskega zakonika — upnikova zamuda, neznan ali nedosegljiv upnik, poslovno nesposoben upnik brez zastopnika.
2
Zberite dokaze o razlogu za položitev
Razlog je obvezna sestavina predloga (207. člen ZNP-1). Priložite tisto, iz česar izhaja, da upnik izpolnitve ne sprejme ali da ga ni mogoče najti: vrnjeno pošto, dopisovanje, obvestilo banke o zavrnjenem nakazilu, zapisnik o neuspeli izročitvi.
3
Predlog vložite pri pristojnem sodišču
Na prvi stopnji odloča okrajno sodišče (10. člen ZNP-1). Denar in vrednosti sprejme vsako stvarno pristojno sodišče, druge predmete pa sodišče v kraju izpolnitve, razen če ekonomičnost ali narava posla zahteva položitev v kraju, kjer je stvar (206. člen ZNP-1, 303. člen OZ).
4
Računajte s takso in predujmom
Sodno takso določa taksna tarifa ZST-1 (tarifna številka 9111). Poleg nje sodišče pred izdajo sklepa naloži predujem za stroške depozita; če predujma v danem roku ne položite, sodišče predlog zavrne (208. in 209. člen ZNP-1).
5
Nato sodišče povabi upnika
Sodišče v sklepu določi način in rok hrambe (210. člen ZNP-1) ter osebo, v korist katere je depozit položen, povabi, da se o njem izjavi. Če ta izjavi, da predmet sprejme, sodišče odloči, da se ji izroči (211. in 212. člen ZNP-1).

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 8

Pregled korakov

Sodišče

Več informacij

Na prvi stopnji odloča okrajno sodišče. Pri drugih predmetih kot denarju in vrednostih je pristojno sodišče v kraju izpolnitve obveznosti.

Sodišče

Zakaj je to potrebno?

Pristojnost določata 10. in 206. člen ZNP-1.

Opravilna številka zadeve

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Predlog za sprejem predmeta v sodni depozit

1. člen — Naslovnik

________________

Predlagatelj vlaga predlog za sprejem predmeta v sodni depozit.

2. člen — Udeleženci

Predlagatelj: ________________, ________________; EMŠO, davčna ali matična številka: ________________. Predlog vlaga kot ________________.

Oseba, v korist katere se polaga: ________________, ________________; EMŠO, davčna ali matična številka: ________________.

3. člen — Predmet sodnega depozita

Predlagatelj polaga v sodni depozit: ________________.

Opis predmeta: ________________.

Ocenjena vrednost predmeta znaša ________________ EUR (z besedo: ________________).

4. člen — Obveznost, iz katere predmet izhaja

Obveznost izhaja iz: ________________.

Obveznost je zapadla v izpolnitev ________________.

Predlagatelj je upniku izpolnitev ponudil ________________.

5. člen — Razlog za položitev

Predlagatelj polaga predmet svoje obveznosti pri sodišču, ker ________________.

Okoliščine, iz katerih ta razlog izhaja: ________________.

Če je upnik v zamudi, je neznan, se ne ve zanesljivo, kdo ali kje je, ali je poslovno nesposoben in nima zastopnika, sme dolžnik položiti zanj dolgovano stvar pri sodišču (302. člen Obligacijskega zakonika).

6. člen — Pristojnost

V nepravdnem postopku na prvi stopnji odloča okrajno sodišče.

Denar, dragocene kovine in izdelki iz teh kovin ter vrednostni papirji, ki se lahko unovčijo, se sprejmejo v sodni depozit pri vsakem stvarno pristojnem sodišču.

7. člen — Obvestilo upniku

O položitvi ________________.

O položitvi mora dolžnik obvestiti upnika, če ve zanj in za njegovo prebivališče (tretji odstavek 302. člena Obligacijskega zakonika).

8. člen — Dokazi

Predlagatelj predlaga naslednje dokaze: ________________.

9. člen — Predlog

Predlagatelj predlaga, naj sodišče izda sklep, s katerim predlogu ugodi in predmet, opisan v tem predlogu, sprejme v sodni depozit v korist ________________.

Predlagatelj predlaga, naj sodišče v sklepu določi način hrambe predmeta in rok hrambe ter udeležence opozori glede zastaranja pravice do prevzema sodnega depozita.

Predlagatelj predlaga, naj sodišče osebo, v korist katere je sodni depozit položen, povabi, da se o sodnem depozitu izjavi.

10. člen — Pravica vzeti položeno nazaj

Predlagatelj ohranja pravico, da položeno stvar vzame nazaj. Ta pravica preneha, ko predlagatelj sodišču izjavi, da se ji odpoveduje, ko upnik izjavi, da sprejema položeno stvar, ali ko se s pravnomočno odločbo ugotovi, da položitev izpolnjuje pogoje pravilne izpolnitve.

11. člen — Predujem in stroški

Predlagatelj bo predujem za kritje stroškov, ki nastanejo v zvezi s sodnim depozitom, položil v roku, ki mu ga določi sodišče.

Predlagatelj predlaga, naj sodišče stroške veljavne in nepreklicane položitve v delu, ki presega stroške izpolnitve, naloži osebi, v korist katere je depozit položen.

12. člen — Priloge

Listine o obveznosti: ________________.

Dokazi o razlogu za položitev: ________________.

Potrdilo o plačani sodni taksi.

13. člen — Kraj in datum

________________, ________________

Predlagatelj

Podpis

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo

S položitvijo dolgovane stvari je dolžnik prost obveznosti takrat, ko stvar položi; njegova zamuda preneha, nevarnost naključnega uničenja preide na upnika in od dneva položitve obresti nehajo teči (306. člen OZ). Če položeno stvar vzame nazaj, se šteje, kot da položitve ni bilo.
Sodišče pred izdajo sklepa naloži predlagatelju, da v določenem roku položi predujem za stroške depozita. Če predujma ne položi ali če pogoji za sprejem niso izpolnjeni, sodišče predlog zavrne (208. in 209. člen ZNP-1).
Sodno takso za postopek na prvi stopnji v nepravdnem postopku določa taksna tarifa ZST-1 (tarifna številka 9111); po opombi 9.1 taksne tarife velja v vseh nepravdnih postopkih, za katere taksa ni posebej določena. Veljavni znesek preverite pri sodišču ali v veljavnem besedilu taksne tarife.
Če upravičenec deponiranega predmeta ne prevzame v petih letih od pravnomočnosti sklepa o sodnem depozitu, sodišče ugotovi, da je pravica do prevzema zastarala in da predmet postane lastnina Republike Slovenije (214. člen ZNP-1).
Če razlogi za položitev odpadejo, lahko predlagatelj v roku iz 214. člena ZNP-1 zahteva vrnitev depozita (213. člen ZNP-1).
Kadar je predmet obveznosti stvar, ki je ni mogoče hraniti pri sodišču, lahko dolžnik zahteva, naj sodišče določi osebo, kateri bo stvar na stroške in na račun upnika izročil v hrambo (304. člen OZ). Če stvar ni primerna za hrambo ali so stroški hrambe nesorazmerni z njeno vrednostjo, jo dolžnik lahko proda in pri sodišču položi dosežen znesek po odbitku prodajnih stroškov (308. člen OZ).
Sodišče v postopku sodnega depozita naroka ne opravi, razen če oceni, da je potreben (205. člen ZNP-1).
To je vzorec in ne pravni nasvet. Uradnega obrazca za predlog za sodni depozit ni; obvezne sestavine predloga določata 23. in 207. člen ZNP-1. Pri višjih zneskih ali zapletenih razmerjih naj predlog sestavi ali pregleda odvetnik.

Na kratko

Sodišče v sodni depozit sprejme denar, dragocene kovine in izdelke iz njih ter vrednostne papirje, ki se lahko unovčijo, če je tako določeno s posebnim predpisom (ZNP-1, 203. člen, prvi odstavek).
Druge predmete sodišče sprejme le, kadar zakon dolžniku dovoljuje, da predmet svoje obveznosti položi pri sodišču (ZNP-1, 203. člen, drugi odstavek).
Dolžnik sme dolgovano stvar položiti pri sodišču, če je upnik v zamudi, je neznan, se ne ve zanesljivo, kdo ali kje je, ali je poslovno nesposoben in nima zastopnika (OZ, 302. člen).
S položitvijo je dolžnik prost obveznosti, njegova zamuda preneha, nevarnost naključnega uničenja preide na upnika in od dneva položitve obresti nehajo teči (OZ, 306. člen).
Predlog mora poleg splošnih sestavin vsebovati opis predmeta depozita, navedbo, v čigavo korist se polaga, in razloge za položitev (ZNP-1, 207. člen, in 23. člen).
Sodišče pred izdajo sklepa naloži predlagatelju, da v določenem roku položi predujem za stroške depozita; če ga ne položi, predlog zavrne (ZNP-1, 208. in 209. člen).
Stroške veljavne in nepreklicane položitve plača upnik v delu, ki presega stroške izpolnitve (OZ, 307. člen).
Če upravičenec predmeta v petih letih od pravnomočnosti sklepa ne prevzame, pravica do prevzema zastara in predmet postane lastnina Republike Slovenije (ZNP-1, 214. člen).

Pravne podlage in uradni viri

Členi tega predloga izhajajo iz spodaj navedenih predpisov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

Zakon o nepravdnem postopku, 10. člen
V nepravdnem postopku na prvi stopnji odloča okrajno sodišče, če zakon ne določa drugače.
Zakon o nepravdnem postopku, 23. člen
Predlog mora vsebovati opis razmerja oziroma stanje, o katerem naj sodišče odloči, dejstva, ki so pomembna za odločitev, dokaze za te navedbe, druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga, in identifikacijske podatke udeležencev. Če se postopek vodi izključno zaradi plačila v denarju, je treba navesti višino zahtevanega zneska.
Zakon o nepravdnem postopku, 42. člen
V nepravdnem postopku se smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, če zakon ne določa drugače.
Zakon o nepravdnem postopku, 203. člen
Sodišče v sodni depozit sprejme denar, dragocene kovine in izdelke iz teh kovin ter vrednostne papirje, ki se lahko unovčijo, če je tako določeno s posebnim predpisom. Druge predmete sprejme, če je z zakonom določeno, da lahko dolžnik položi predmet svoje obveznosti pri sodišču.
Zakon o nepravdnem postopku, 204. člen
Postopek sodnega depozita se začne na predlog.
Zakon o nepravdnem postopku, 205. člen
Sodišče v postopku sodnega depozita ne opravi naroka, razen če oceni, da je potreben.
Zakon o nepravdnem postopku, 206. člen
Denar in vrednosti iz prvega odstavka 203. člena se sprejmejo v sodni depozit pri vsakem stvarno pristojnem sodišču. Drugi predmeti se sprejmejo pri stvarno pristojnem sodišču v kraju izpolnitve, razen če ekonomičnost ali narava posla zahteva, da se stvar položi v kraju, kjer je.
Zakon o nepravdnem postopku, 207. člen
Predlog mora vsebovati tudi opis predmeta sodnega depozita, navedbo, v čigavo korist se polaga, in razloge, zaradi katerih se polaga.
Zakon o nepravdnem postopku, 208. člen
Sodišče pred izdajo sklepa o sodnem depozitu predlagatelju naloži, da v določenem roku položi predujem za kritje stroškov, ki nastanejo v zvezi s sodnim depozitom.
Zakon o nepravdnem postopku, 209. člen
Sodišče zavrne predlog, če niso izpolnjeni pogoji za sprejem predmetov v sodni depozit ali če predlagatelj v določenem roku ne položi predujma za kritje stroškov.
Zakon o nepravdnem postopku, 210. člen
Sodišče v sklepu, s katerim ugodi predlogu, določi način hrambe stvari, rok hrambe in opozori udeležence glede zastaranja pravice do prevzema sodnega depozita.
Zakon o nepravdnem postopku, 211. člen
Kadar je sodni depozit položen v korist določene osebe, sodišče to osebo povabi, da se izjavi o sodnem depozitu. Če izjavi, da deponirani predmet sprejme, sodišče s sklepom odloči, da se ji predmet izroči.
Zakon o nepravdnem postopku, 212. člen
Predmet iz sodnega depozita se upravičencu izroči na podlagi sklepa sodišča, pri katerem je predmet deponiran. V sklepu se navedejo tudi stroški, ki so nastali v zvezi s sodnim depozitom, in kdo jih je dolžan kriti.
Zakon o nepravdnem postopku, 213. člen
Če odpadejo razlogi za položitev sodnega depozita, lahko predlagatelj zahteva vrnitev v roku iz 214. člena tega zakona.
Zakon o nepravdnem postopku, 214. člen
Če upravičenec v petih letih od pravnomočnosti sklepa o sodnem depozitu deponiranega predmeta ne prevzame, sodišče izda sklep, s katerim ugotovi, da je pravica do prevzema zastarala in da predmet postane lastnina Republike Slovenije.
Obligacijski zakonik, 297. člen
Če upnik noče dati pobotnice, lahko dolžnik položi pri sodišču predmet svoje obveznosti.
Obligacijski zakonik, 300. člen
Upnik pride v zamudo, če brez utemeljenega razloga noče sprejeti izpolnitve ali jo s svojim ravnanjem prepreči.
Obligacijski zakonik, 301. člen
Če pride upnik v zamudo, preneha dolžnikova zamuda, nanj preide nevarnost naključnega uničenja ali poškodovanja stvari in od dneva upnikove zamude obresti nehajo teči.
Obligacijski zakonik, 302. člen
Če je upnik v zamudi ali je neznan, ali če se ne ve zanesljivo, kdo ali kje je, ali če je upnik poslovno nesposoben in nima zastopnika, sme dolžnik položiti zanj dolgovano stvar pri sodišču. To pravico imajo tudi drugi, ki imajo pravni interes, da se obveznost izpolni. O položitvi mora dolžnik obvestiti upnika, če ve zanj in za njegovo prebivališče.
Obligacijski zakonik, 303. člen
Stvar se položi pri stvarno pristojnem sodišču v kraju izpolnitve, razen če ekonomičnost ali narava posla zahteva položitev v kraju, kjer je stvar. Vsako drugo stvarno pristojno sodišče mora sprejeti stvar v hrambo.
Obligacijski zakonik, 304. člen
Kadar je predmet obveznosti stvar, ki je ni mogoče hraniti pri sodišču, lahko dolžnik zahteva od sodišča, naj določi osebo, kateri bo na stroške in na račun upnika izročil stvar v hrambo. O izročitvi v hrambo mora dolžnik obvestiti upnika.
Obligacijski zakonik, 305. člen
Dolžnik lahko vzame položeno stvar nazaj in mora o tem obvestiti upnika. Ta pravica preneha, če dolžnik izjavi sodišču, da se ji odpoveduje, če upnik izjavi, da sprejema položeno stvar, ali če se s pravnomočno odločbo ugotovi, da položitev izpolnjuje pogoje pravilne izpolnitve.
Obligacijski zakonik, 306. člen
S položitvijo dolgovane stvari je dolžnik prost obveznosti takrat, ko stvar položi. Njegova zamuda preneha, nevarnost naključnega uničenja preide na upnika in od dneva položitve obresti nehajo teči. Če dolžnik položeno stvar vzame nazaj, se šteje, kot da položitve sploh ni bilo.
Obligacijski zakonik, 307. člen
Stroške veljavne in nepreklicane položitve plača upnik v delu, ki presega stroške izpolnitve, ki jih mora plačati dolžnik.
Obligacijski zakonik, 308. člen
Če stvar ni primerna za hrambo ali če so stroški hrambe nesorazmerni z njeno vrednostjo, jo dolžnik lahko proda in doseženi znesek po odbitku prodajnih stroškov položi pri sodišču. O nameravani prodaji in o doseženi ceni mora obvestiti upnika.
Sodni red, 250. člen
Sodišča poslujejo s sredstvi, ki jih dobijo v začasno oskrbo v posameznih sodnih postopkih. Med redne sodne pologe štejejo depozitni skladi, med njimi nepravdni.
Zakon o sodnih taksah, taksna tarifa, tarifna številka 9111
Za postopek pred sodiščem prve stopnje v nepravdnem postopku se plača taksa po tarifni številki 9111. Po opombi 9.1 taksne tarife se te takse plačujejo v vseh nepravdnih postopkih, razen v tistih, za katere so takse v taksni tarifi posebej določene.

Pogosta vprašanja

Ali obstaja uraden obrazec za predlog za sodni depozit?

Ne. Uradnega obrazca ni ne na sodstvo.si ne na e-Upravi, obvezne sestavine predloga pa določa zakon: 23. in 207. člen Zakona o nepravdnem postopku. Besedilo predloga sestavi predlagatelj sam.

Koliko stane sodni depozit?

Plačati je treba sodno takso po tarifni številki 9111 taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ki po opombi 9.1 velja v vseh nepravdnih postopkih brez posebej določene takse. Poleg takse sodišče naloži še predujem za stroške hrambe (208. člen ZNP-1); veljavni znesek takse preverite pri sodišču.

Kdaj sem prost obveznosti?

Takrat, ko stvar položite. Od tega dne preneha vaša zamuda, nevarnost naključnega uničenja preide na upnika in obresti nehajo teči (306. člen Obligacijskega zakonika).

Pri katerem sodišču vložim predlog?

Denar in vrednosti iz prvega odstavka 203. člena ZNP-1 sprejme vsako stvarno pristojno sodišče, druge predmete pa sodišče v kraju izpolnitve, razen če ekonomičnost ali narava posla zahteva položitev v kraju, kjer je stvar (206. člen ZNP-1, 303. člen OZ). Na prvi stopnji odloča okrajno sodišče (10. člen ZNP-1).

Ali lahko položeno stvar vzamem nazaj?

Da, dokler ta pravica ne preneha. Preneha, ko sodišču izjavite, da se ji odpovedujete, ko upnik izjavi, da položeno sprejema, ali ko se s pravnomočno odločbo ugotovi, da položitev izpolnjuje pogoje pravilne izpolnitve (305. člen OZ). Če stvar vzamete nazaj, se šteje, kot da položitve ni bilo.

Kako dolgo sodišče hrani depozit?

Rok hrambe določi sodišče v sklepu (210. člen ZNP-1). Če upravičenec predmeta ne prevzame v petih letih od pravnomočnosti sklepa o sodnem depozitu, sodišče ugotovi, da je pravica do prevzema zastarala in da predmet postane lastnina Republike Slovenije (214. člen ZNP-1).

Kaj se zgodi, ko sodišče depozit sprejme?

Sodišče osebo, v korist katere je depozit položen, povabi, da se o njem izjavi. Če izjavi, da deponirani predmet sprejme, sodišče s sklepom odloči, da se ji predmet izroči (211. in 212. člen ZNP-1).

Ali je ta obrazec brezplačen?

Da, v celoti in brez registracije. Kar vpišete, ostane v vašem brskalniku — obrazec nima strežniškega dela in podatkov ne shrani in ne pošlje.

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena 2. oktober 2026. Več dokumentov v rubriki Dolgovi in izvršba.