Pritožba zaradi molka organa

Pritožba, ki jo stranka vloži, kadar organ prve stopnje o njeni vlogi ne izda odločbe v zakonskem roku. Zakon v takem primeru daje stranki pravico do pritožbe, kakor da bi bila izdana odločba, ki je zanjo neugodna. Vloži se pri organu prve stopnje, ta pa jo takoj pošlje organu druge stopnje.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuObliko določa zakon

Kako poteka postopek

1
Preverite, ali je rok za izdajo odločbe res potekel
Rok je dva meseca od dneva, ko je organ prejel vlogo za začetek postopka, oziroma en mesec, če organ odloča v skrajšanem ugotovitvenem postopku (prvi in drugi odstavek 222. člena ZUP). Pritožba zaradi molka pred iztekom tega roka ni na mestu.
2
Preverite, ali ste prejeli obvestilo o podaljšanju roka
Če zaradi zahtevnosti ugotovitvenega postopka ali razlogov na strani stranke ali organa odločbe ni mogoče izdati v roku iz prvega odstavka, lahko organ rok podaljša za največ dva meseca, o tem obvesti stranko in v obvestilu navede razlog (tretji odstavek 222. člena ZUP). V tem primeru se čaka iztek podaljšanega roka.
3
Preverite, ali je bila vaša vloga popolna
Rok teče od dneva, ko je organ prejel vlogo za začetek postopka. Rok tudi ne teče v času, ko je postopek prekinjen po 153. členu zakona, in v primerih iz enajstega odstavka 82. člena zakona (četrti odstavek 222. člena ZUP).
4
Preverite, ali je zoper odločbo sploh dovoljena pritožba
Pravica do pritožbe zaradi molka gre stranki tedaj, kadar je zoper odločbo organa pritožba dovoljena (peti odstavek 222. člena ZUP). Zoper odločbo, ki jo na prvi stopnji izda državni zbor, predstavniški organ občine ali vlada, pritožbe ni; zoper odločbo ministrstva je pritožba dovoljena samo, kadar tako določa zakon (230. člen ZUP).
5
Pritožbo vložite pri organu prve stopnje
Pritožba se vloži pri organu, ki odloča na prvi stopnji; ta jo v primeru molka takoj pošlje organu druge stopnje (prvi in četrti odstavek 239. člena ZUP). Če pritožbo pošljete po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje priporočene pošiljke (tretji odstavek 68. člena ZUP).

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 8

Pregled korakov

Organ in zadeva

Organ prve stopnje

Zakaj je to potrebno?

Pritožba se vloži pri organu, ki odloča na prvi stopnji; ta jo v primeru molka takoj pošlje organu druge stopnje (prvi in četrti odstavek 239. člena ZUP).

Organ druge stopnje

Zakaj je to potrebno?

O pritožbi zoper odločbo upravne enote odloča stvarno pristojno ministrstvo (231. člen ZUP), zoper odločbo občinske uprave v zadevi iz izvirne pristojnosti občine pa župan (233. člen ZUP).

Zadeva

Številka zadeve

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Pritožba zaradi molka organa

1. člen — Naslovnik in vložnik

________________

Za: ________________

Pritožnik: ________________, ________________, identifikacijska številka ________________.

Zastopnik oziroma pooblaščenec pritožnika: ________________.

Zadeva: ________________, št. ________________ — pritožba zaradi molka organa.

2. člen — Vloga, o kateri organ ni odločil

Pri organu prve stopnje sem ________________ vložil vlogo za začetek postopka, in sicer ________________.

Z vlogo sem zahteval naslednje: ________________

3. člen — Potek roka za izdajo odločbe

Pristojni organ mora izdati odločbo čim prej, najpozneje pa v dveh mesecih od dneva, ko je prejel vlogo za začetek postopka (prvi odstavek 222. člena Zakona o splošnem upravnem postopku).

Ta rok se je iztekel ________________, odločba pa mi do danes ni bila izdana in vročena.

4. člen — Pravna podlaga pritožbe

Če organ, zoper odločbo katerega je dovoljena pritožba, ne izda odločbe v predpisanem ali podaljšanem roku, ima stranka pravico do pritožbe, kakor da bi bila izdana odločba, ki je zanjo neugodna (peti odstavek 222. člena Zakona o splošnem upravnem postopku).

Na tej podlagi vlagam pritožbo zaradi molka organa prve stopnje. Razlog za pritožbo je, da odločba v predpisanem roku ni bila izdana.

Pritožbo vlagam pri organu prve stopnje, ki jo takoj pošlje organu druge stopnje (prvi in četrti odstavek 239. člena istega zakona).

5. člen — Pritožbeni predlog

Predlagam, da organ druge stopnje ravna po 255. členu Zakona o splošnem upravnem postopku in o zadevi odloči.

________________

6. člen — Kraj in datum

________________, ________________

Kraj in datum

Podpis pritožnika

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo

Rok za izdajo odločbe je dva meseca od dneva, ko je organ prejel vlogo za začetek postopka, oziroma en mesec v skrajšanem ugotovitvenem postopku; organ lahko prvi rok podaljša za največ dva meseca in o tem obvesti stranko (222. člen ZUP).
Rok za izdajo odločbe ne teče v času, ko je postopek prekinjen po 153. členu zakona, in v primerih iz enajstega odstavka 82. člena zakona (četrti odstavek 222. člena ZUP).
Pritožba se vloži pri organu prve stopnje; kadar je vložena zaradi molka, jo ta takoj pošlje organu druge stopnje. Pritožba, vložena pri organu druge stopnje, je pravočasna, če jo je v roku prejel organ druge stopnje (239. člen ZUP).
Če se pritožba pošlje po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje priporočene pošiljke na pošti oziroma dan sprejetja poštne pošiljke, ki ga označi izvajalec poštne storitve (tretji odstavek 68. člena ZUP).
Pisna vloga mora biti lastnoročno podpisana; podpis ni potreben, če je vloga vložena ustno na zapisnik ali prek informacijskega sistema iz 63. člena ZUP, kjer se istovetnost vložnika ugotovi s sredstvom elektronske identifikacije najmanj srednje ravni zanesljivosti (63. in 66. člen ZUP).
Organ prve stopnje pritožbo zavrže s sklepom, če ni dovoljena, ni pravočasna, je ni vložila upravičena oseba ali pritožnik nima pravnega interesa; zoper tak sklep je dovoljena pritožba (240. člen ZUP).
Organ druge stopnje od organa prve stopnje zahteva, naj sporoči, zakaj odločbe ni izdal pravočasno. Če razlogi niso opravičeni, zahteva dokumente zadeve in zadevo reši sam; če so opravičeni, lahko rok podaljša za največ en mesec (255. člen ZUP). Odločba o pritožbi mora biti izdana najpozneje v dveh mesecih od prejema pritožbe, ta rok pa se lahko podaljša za največ dva meseca (256. člen ZUP).
Če organ druge stopnje o pritožbi ne odloči v dveh mesecih in je ne izda niti v nadaljnjih sedmih dneh po novi zahtevi, sme stranka sprožiti upravni spor, kakor če bi bila njena pritožba zavrnjena (drugi odstavek 28. člena Zakona o upravnem sporu).
Taksna tarifa Zakona o upravnih taksah za pritožbo pri tarifni številki 2 določa takso 18,10 evra. Posamezniki v slabih premoženjskih razmerah so plačila oproščeni (5. točka 23. člena ZUT).
To je vzorec in ne pravni nasvet. Uradnega obrazca za pritožbo zaradi molka organa ni; v zahtevnejših zadevah naj pritožbo pregleda odvetnik.

Na kratko

Pristojni organ mora izdati odločbo čim prej, najpozneje pa v dveh mesecih od dneva, ko je prejel vlogo za začetek postopka, oziroma od dneva, ko je bil postopek začet po uradni dolžnosti (ZUP, 222. člen, prvi odstavek).
Če organ odloča v skrajšanem ugotovitvenem postopku, mora odločbo izdati najpozneje v enem mesecu od dneva, ko je prejel vlogo za začetek postopka (ZUP, 222. člen, drugi odstavek).
Zaradi zahtevnosti ugotovitvenega postopka ali razlogov na strani stranke ali organa lahko organ rok iz prvega odstavka podaljša za največ dva meseca, o tem obvesti stranko in v obvestilu navede razlog (ZUP, 222. člen, tretji odstavek).
Če organ, zoper odločbo katerega je dovoljena pritožba, odločbe ne izda v predpisanem ali podaljšanem roku, ima stranka pravico do pritožbe, kakor da bi bila izdana odločba, ki je zanjo neugodna (ZUP, 222. člen, peti odstavek).
Pritožba se vloži pri organu, ki odloča na prvi stopnji; ta jo v primeru molka takoj pošlje organu druge stopnje, ki ravna v skladu z 255. členom zakona (ZUP, 239. člen, prvi in četrti odstavek).
Odločba o pritožbi mora biti izdana čim prej, najpozneje pa v dveh mesecih od dneva, ko je organ druge stopnje prejel pritožbo; ta rok se lahko podaljša za največ dva meseca (ZUP, 256. člen, prvi in drugi odstavek).
O pritožbi zoper odločbo upravne enote odloča stvarno pristojno ministrstvo, o pritožbi zoper odločbo uprave samoupravne lokalne skupnosti v zadevi iz izvirne pristojnosti občine pa župan (ZUP, 231. in 233. člen).
Taksna tarifa Zakona o upravnih taksah za pritožbo pri tarifni številki 2 določa takso 18,10 evra.

Pravne podlage in uradni viri

Vsak del te pritožbe izhaja iz spodaj navedenih členov Zakona o splošnem upravnem postopku, Zakona o upravnem sporu in Zakona o upravnih taksah.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

Zakon o splošnem upravnem postopku, 63. člen
Vloga se lahko vloži v pisni obliki. Pisna vloga je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana (vloga v fizični obliki) ali pa je v elektronski obliki in podpisana z elektronskim podpisom. Vloga v fizični obliki se izroči neposredno organu ali pošlje po pošti; vloga v elektronski obliki se pošlje informacijskemu sistemu organa ali informacijskemu sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje.
Zakon o splošnem upravnem postopku, 66. člen
Vloga mora obsegati navedbo organa, kateremu se pošilja, zadevo, katere se tiče, zahtevek oziroma predlog, navedbo morebitnega zastopnika ali pooblaščenca ter osebno ime oziroma firmo in naslov vložnika. Vložnik mora vlogo podpisati, razen v primerih iz sedmega odstavka tega člena.
Zakon o splošnem upravnem postopku, 68. člen
Vloga je vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme, preden izteče rok. Če se vloga pošlje po pošti, se kot dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje priporočene pošiljke na pošti oziroma dan sprejetja poštne pošiljke, ki ga označi izvajalec poštne storitve.
Zakon o splošnem upravnem postopku, 222. člen
Organ mora izdati odločbo najpozneje v dveh mesecih od prejema vloge, v skrajšanem ugotovitvenem postopku pa v enem mesecu; rok lahko podaljša za največ dva meseca in o tem obvesti stranko. Če odločbe v tem roku ne izda, ima stranka pravico do pritožbe, kakor da bi bila izdana odločba, ki je zanjo neugodna.
Zakon o splošnem upravnem postopku, 229. člen
Stranka ima pravico do pritožbe zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, s katero se odloča o njenih pravicah, obveznostih ali pravnih koristih. Pravico do pritožbe ima tudi vsaka druga oseba, v katere pravice ali pravne koristi posega odločba, in sicer v roku, ki je določen za stranko.
Zakon o splošnem upravnem postopku, 231. člen
O pritožbi zoper odločbo, ki jo je na prvi stopnji izdala upravna enota, odloča stvarno pristojno ministrstvo.
Zakon o splošnem upravnem postopku, 233. člen
O pritožbi zoper odločbo uprave samoupravne lokalne skupnosti v zadevi iz izvirne pristojnosti občine odloča župan, v zadevi iz prenesene državne pristojnosti pa stvarno pristojno ministrstvo.
Zakon o splošnem upravnem postopku, 235. člen
Pritožba se vloži v 21 dneh, če ni z zakonom drugače določeno. Pritožbeni rok se za vsako osebo in vsak organ, ki se mu odločba vroči, šteje od dneva vročitve odločbe.
Zakon o splošnem upravnem postopku, 238. člen
Pritožba se vloži pisno ali ustno na zapisnik. Pritožnik mora v pritožbi navesti, zakaj izpodbija odločbo, in označiti odločbo, ki jo izpodbija, z organom, številko in datumom.
Zakon o splošnem upravnem postopku, 239. člen
Pritožba se vloži pri organu, ki je izdal odločbo na prvi stopnji. Kadar stranka vloži pritožbo zato, ker organ prve stopnje ni izdal odločbe v roku, jo organ prve stopnje takoj pošlje organu druge stopnje, ki ravna v skladu z 255. členom zakona.
Zakon o splošnem upravnem postopku, 240. člen
Organ prve stopnje pritožbo zavrže s sklepom, če ni dovoljena, ni pravočasna, je ni vložila upravičena oseba ali pritožnik nima pravnega interesa. Zoper sklep o zavrženju ima stranka pravico pritožbe.
Zakon o splošnem upravnem postopku, 255. člen
Če se je stranka pritožila zato, ker organ prve stopnje ni izdal odločbe v roku, organ druge stopnje od njega zahteva, naj sporoči, zakaj odločbe ni izdal pravočasno. Če razlogi niso opravičeni, zahteva dokumente zadeve in zadevo reši sam; sicer lahko rok podaljša za največ en mesec.
Zakon o splošnem upravnem postopku, 256. člen
Odločba o pritožbi mora biti izdana čim prej, najpozneje pa v dveh mesecih od dneva, ko je organ druge stopnje prejel pritožbo. Ta rok se lahko zaradi zahtevnosti zadeve ali razlogov na strani stranke ali organa podaljša za največ dva meseca, o čemer organ obvesti pritožnika.
Zakon o upravnem sporu, 28. člen
Če organ druge stopnje v dveh mesecih ali v krajšem, s posebnim predpisom določenem roku ne izda odločbe o strankini pritožbi in je ne izda niti v nadaljnjih sedmih dneh po novi zahtevi, sme stranka sprožiti upravni spor, kakor če bi bila njena pritožba zavrnjena.
Zakon o upravnih taksah, taksna tarifa, tarifna številka 2
Za pritožbo in druga pravna sredstva, ugovor zoper odločbo ali sklep, izdan v upravni zadevi, ter ugovor na oceno opravljenega vozniškega izpita se plača taksa 18,10 evra.
Zakon o upravnih taksah, 23. člen
Takse med drugim ne plačujejo taksni zavezanci posamezniki v slabih premoženjskih razmerah, z izjemami, ki jih določa ta člen.

Pogosta vprašanja

Kdaj lahko vložim pritožbo zaradi molka organa?

Ko poteče rok, v katerem bi moral organ izdati odločbo. Rok je dva meseca od dneva, ko je organ prejel vlogo za začetek postopka, oziroma en mesec, če organ odloča v skrajšanem ugotovitvenem postopku (prvi in drugi odstavek 222. člena ZUP). Če je organ rok podaljšal in vas o tem obvestil, se čaka iztek podaljšanega roka, ki je lahko daljši za največ dva meseca (tretji odstavek 222. člena ZUP). Po izteku ima stranka pravico do pritožbe, kakor da bi bila izdana odločba, ki je zanjo neugodna (peti odstavek 222. člena ZUP).

Kakšen je rok za vložitev pritožbe zaradi molka?

Pritožbeni rok se šteje od vročitve odločbe, pri molku pa odločba ni bila izdana in vročena. Prvi odstavek 235. člena ZUP določa 21-dnevni rok za pritožbo, drugi odstavek istega člena pa, da se ta rok za vsako osebo in vsak organ, ki se mu odločba vroči, šteje od dneva vročitve odločbe. Pravica do pritožbe zaradi molka nastane z iztekom roka za izdajo odločbe (peti odstavek 222. člena ZUP).

Komu pošljem pritožbo zaradi molka organa?

Organu prve stopnje, torej tistemu, ki o vaši vlogi ni odločil. Pritožba se vloži pri organu, ki je odločal na prvi stopnji (prvi odstavek 239. člena ZUP), ta pa jo v primeru molka takoj pošlje organu druge stopnje (četrti odstavek 239. člena ZUP). Če pritožbo vložite pri organu druge stopnje, jo ta takoj pošlje organu prve stopnje; pritožba, vložena pri organu druge stopnje, je pravočasna, če jo je v roku prejel organ druge stopnje (drugi in tretji odstavek 239. člena ZUP).

Kateri organ odloča o pritožbi?

Odvisno od tega, kdo je molčal. O pritožbi zoper odločbo upravne enote odloča stvarno pristojno ministrstvo (prvi odstavek 231. člena ZUP). O pritožbi zoper odločbo uprave samoupravne lokalne skupnosti v zadevi iz izvirne pristojnosti občine odloča župan, v zadevi iz prenesene državne pristojnosti pa stvarno pristojno ministrstvo (233. člen ZUP). O pritožbi zoper odločbo nosilca javnega pooblastila odloča organ, določen z zakonom, sicer stvarno pristojno ministrstvo (232. člen ZUP).

Koliko stane pritožba zaradi molka organa?

Taksna tarifa Zakona o upravnih taksah za pritožbo pri tarifni številki 2 določa takso 18,10 evra. Plačila taks so med drugim oproščeni posamezniki v slabih premoženjskih razmerah (5. točka 23. člena ZUT). Točen znesek in način plačila pri konkretni zadevi potrdi organ, pri katerem pritožbo vložite.

Kaj mora pritožba vsebovati?

Navedbo organa, zadeve in vložnika ter razloge. Vloga mora obsegati navedbo organa, kateremu se pošilja, zadevo, katere se tiče, zahtevek oziroma predlog, navedbo morebitnega zastopnika ali pooblaščenca ter osebno ime oziroma firmo in naslov vložnika (prvi odstavek 66. člena ZUP). Pritožnik mora navesti, zakaj izpodbija odločbo (drugi odstavek 238. člena ZUP); pri molku je razlog ta, da odločba v predpisanem roku ni bila izdana (peti odstavek 222. člena ZUP).

Ali mora biti pritožba overjena ali na uradnem obrazcu?

Ne. Uradnega obrazca za pritožbo zaradi molka organa ni in overitev podpisa ni predpisana. Pritožba se vloži pisno ali ustno na zapisnik (prvi odstavek 238. člena ZUP). Pisna vloga je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana ali pa je v elektronski obliki in podpisana z elektronskim podpisom (drugi odstavek 63. člena ZUP). Podpis ni potreben, če se vloga vloži ustno na zapisnik ali prek informacijskega sistema iz 63. člena, kjer se istovetnost vložnika ugotovi s sredstvom elektronske identifikacije najmanj srednje ravni zanesljivosti (sedmi odstavek 66. člena ZUP).

Kaj, če tudi organ druge stopnje ne odloči?

Odprta je pot upravnega spora. Odločba o pritožbi mora biti izdana najpozneje v dveh mesecih od dneva, ko je organ druge stopnje prejel pritožbo, ta rok pa se lahko podaljša za največ dva meseca (256. člen ZUP). Če organ druge stopnje v dveh mesecih ali v krajšem, s posebnim predpisom določenem roku ne izda odločbe o strankini pritožbi in je ne izda niti v nadaljnjih sedmih dneh po novi zahtevi, sme stranka sprožiti upravni spor, kakor če bi bila njena pritožba zavrnjena (drugi odstavek 28. člena Zakona o upravnem sporu).

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena 30. september 2026. Več dokumentov v rubriki Upravni postopek.