Prošnja za odobritev daljše odsotnosti učenca

Ravnatelj. Peti odstavek 53. člena Zakona o osnovni šoli določa, da ravnatelj lahko na željo staršev iz opravičljivih razlogov dovoli učencu daljši izostanek od pouka. Razrednik odloča le o opravičenosti posameznega izostanka na podlagi opravičila (drugi odstavek istega člena), dovoljenja za daljšo odsotnost pa ne izda.

Največ pet dni v šolskem letu, in to le ob vnaprejšnji napovedi. Četrti odstavek 53. člena Zakona o osnovni šoli določa, da učenec lahko izostane od pouka, ne da bi starši sporočili vzrok izostanka, če izostanek vnaprej napovejo, vendar ne več kot pet dni v šolskem letu. Za daljšo odsotnost je potrebno dovoljenje ravnatelja po petem odstavku istega člena.

Zakon o osnovni šoli za to prošnjo roka ne določa, rok pa lahko določajo pravila šolskega reda vaše šole, ki po 60.e členu tega zakona podrobneje opredelijo načine opravičevanja odsotnosti. Ne glede na prošnjo velja rok iz prvega odstavka 53. člena: vzrok za izostanek morajo starši razredniku sporočiti najpozneje v dveh delovnih dneh, opravičilo pa predložiti po vrnitvi učenca v šolo, najpozneje v petih delovnih dneh.

Ne. Peti odstavek 53. člena Zakona o osnovni šoli določa, da ravnatelj daljši izostanek dovoli 'lahko' — in sicer na željo staršev iz opravičljivih razlogov. Presoja, ali je razlog opravičljiv, je torej njegova, zato je v prošnji smiselno razlog jasno napisati in navesti, kako bo učenec nadomestil obveznosti.

Ta obrazec je brezplačen in brez registracije, Zakon o osnovni šoli pa za prošnjo ne predpisuje ne posebne oblike ne overitve. Enotnega državnega obrazca ni; šola načine opravičevanja odsotnosti določi v pravilih šolskega reda (60.e člen), zato ima marsikatera šola svoj obrazec — če ga ima, uporabite njega. Kar vpišete v ta obrazec, ostane v vašem brskalniku: obrazec nima strežniškega dela in podatkov ne shrani in ne pošlje.

Izostanki se štejejo za neopravičene. Če opravičila ni v roku iz prvega odstavka 53. člena Zakona o osnovni šoli, razrednik izostanka ne opraviči (drugi odstavek). Pri 15 ur ali več neopravičenih izostankov v šolskem letu se učencu izreče vzgojni opomin (60.f člen, drugi odstavek, 3. točka). Pri ponavljajočih se ali daljših neopravičenih izostankih šola deluje vzgojno, ob sumu ogroženosti otroka pa lahko obvesti center za socialno delo in poda predlog za uvedbo prekrškovnega postopka zoper starše (53. člen, tretji odstavek). Za starše, ki ne zagotovijo, da otrok obiskuje pouk in druge dejavnosti obveznega programa, je predpisana globa od 500 do 1.000 eurov (102. člen, drugi odstavek).

Učencu, ki je neocenjen zaradi opravičenih odsotnosti — bolezni, poškodbe ali drugih utemeljenih razlogov — se lahko za manjkajoči del snovi v dogovoru s starši prilagodijo načini in roki za ocenjevanje znanja ter število ocen; o prilagoditvah odloča oddelčni učiteljski zbor na predlog razrednika (76. člen, četrti odstavek Zakona o osnovni šoli). Če pri predmetu ni pridobil nobene ocene, do konca šolskega leta opravlja predmetni izpit (76. člen, drugi odstavek), ki ga je mogoče opravljati enkrat v šolskem letu v rokih po pravilniku o šolskem koledarju (76.a člen).

Ne. Ta vzorec je napisan po Zakonu o osnovni šoli in je namenjen učencu osnovne šole. Odsotnost dijaka ureja 17.a člen Zakona o gimnazijah: starši oziroma polnoletni dijak o odsotnosti obvestijo šolo v treh delovnih dneh od prvega dne odsotnosti, šola pa o upravičenosti odsotnosti odloči na podlagi ustreznega opravičila v treh delovnih dneh po njegovem prejemu. Podrobnosti določajo pravila šolskega reda srednje šole.