Prošnja za podaljšanje roka (upravni postopek)

Vloga, s katero stranka pred iztekom roka prosi organ, naj ji podaljša rok za dejanje v upravnem postopku — najpogosteje rok za dopolnitev nepopolne vloge. Podaljšati je mogoče rok, ki ga je določila uradna oseba, in s predpisi določen rok, ki ga je mogoče podaljšati, in sicer če so podani opravičeni razlogi.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuObliko določa zakon

Kako poteka postopek

1
Najprej poglejte, kateri rok vam teče
Podaljšati je mogoče rok, ki ga je določila uradna oseba, ki vodi postopek — najpogosteje rok iz dopisa za odpravo pomanjkljivosti vloge — in s predpisi določen rok, ki ga je po predpisu mogoče podaljšati (tretji odstavek 99. člena ZUP). Če predpis podaljšanja ne dopušča, prošnja ne pomaga; tak je rok za pritožbo iz prvega odstavka 235. člena ZUP.
2
Preverite, kdaj se rok izteče
Pri roku, določenem po dnevih, se dan vročitve ne všteje in se za začetek roka vzame prvi naslednji dan (drugi odstavek 100. člena ZUP). Če je zadnji dan roka nedelja, praznik, dela prost dan ali drug dan, ko se pri organu ne dela, se rok izteče s pretekom prvega naslednjega delavnika (drugi odstavek 101. člena ZUP).
3
Prošnjo vložite pred iztekom roka
Rok se podaljša na prošnjo, ki jo prizadeta oseba vloži pred iztekom roka (tretji odstavek 99. člena ZUP). Če prošnjo pošiljate po pošti, jo oddajte priporočeno — kot dan, ko je organ prejel vlogo, se šteje dan oddaje priporočene pošiljke (tretji odstavek 68. člena ZUP).
4
Razlog opišite konkretno in ga izkažite
Podaljšanje je mogoče, če so podani opravičeni razlogi (tretji odstavek 99. člena ZUP). Zakon jih ne našteva, zato razlog opišite konkretno in mu priložite dokazilo, kolikor ga imate — vloga mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava (prvi odstavek 66. člena ZUP).
5
Kaj sledi
O podaljšanju roka organ odloči s sklepom (226. člen ZUP), zoper sklep o podaljšanju roka pa pritožbe ni (četrti odstavek 99. člena ZUP). Če je rok že potekel, podaljšanje ni več mogoče — takrat je pot predlog za vrnitev v prejšnje stanje (103. člen ZUP).

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 7

Pregled korakov

Organ in zadeva

Organ, pri katerem teče postopek

Zakaj je to potrebno?

Prošnjo vložite pri organu, ki vodi postopek in ki vam je rok določil.

Zadeva

Številka zadeve

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Prošnja za podaljšanje roka

1. člen — Naslovnik in vložnik

________________

Vložnik: ________________, ________________, identifikacijska številka ________________.

Zastopnik oziroma pooblaščenec vložnika: ________________.

Zadeva: ________________, št. ________________ — prošnja za podaljšanje roka.

2. člen — Rok, katerega podaljšanje predlagam

V zgoraj navedeni zadevi mi je bil določen rok za naslednje dejanje: ________________

Rok je bil določen z dokumentom ________________, ki mi je bil vročen ________________, in se izteče ________________.

3. člen — Pravočasnost prošnje

To prošnjo vlagam pred iztekom roka, kakor zahteva tretji odstavek 99. člena Zakona o splošnem upravnem postopku.

Če je prošnja poslana po pošti, se kot dan, ko jo je organ prejel, šteje dan oddaje priporočene pošiljke na pošti oziroma dan sprejetja poštne pošiljke, ki ga označi izvajalec poštne storitve (tretji odstavek 68. člena istega zakona).

4. člen — Opravičeni razlogi

Dejanja v določenem roku ne morem opraviti iz naslednjih opravičenih razlogov: ________________

5. člen — Prošnja

Organu predlagam, naj rok podaljša za ________________ dni.

O podaljšanju roka organ odloči s sklepom (226. člen Zakona o splošnem upravnem postopku).

6. člen — Kraj in datum

________________, ________________

Kraj in datum

Podpis vložnika

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo

Prošnjo je treba vložiti pred iztekom roka. Podaljšata se rok, ki ga je določila uradna oseba, ki vodi postopek, in s predpisi določen rok, ki ga je mogoče podaljšati, in sicer če so podani opravičeni razlogi (tretji odstavek 99. člena ZUP).
Dan vročitve se pri rokih, določenih po dnevih, ne všteje; za začetek roka se vzame prvi naslednji dan (drugi odstavek 100. člena ZUP). Če je zadnji dan roka nedelja, praznik, dela prost dan ali drug dan, ko se pri organu ne dela, se rok izteče s pretekom prvega naslednjega delavnika (drugi odstavek 101. člena ZUP).
Kadar je vloga nepopolna ali nerazumljiva, organ zahteva odpravo pomanjkljivosti in določi rok za popravo; če vložnik pomanjkljivosti ne odpravi, organ vlogo zavrže s sklepom, zoper katerega je dovoljena pritožba (67. člen ZUP).
O podaljšanju roka organ odloči s sklepom (226. člen ZUP). Zoper sklep o podaljšanju roka ni pritožbe (četrti odstavek 99. člena ZUP).
Če je rok že potekel, podaljšanje ni več mogoče. Stranki, ki je iz opravičenega razloga zamudila rok in dejanja zato ne more več opraviti, se na njen predlog dovoli vrnitev v prejšnje stanje (103. člen ZUP).
ZUP podaljšanja roka za pritožbo ne predvideva; ta rok je 21 dni od vročitve odločbe (prvi odstavek 235. člena ZUP).
Pisna vloga mora biti lastnoročno podpisana; vloga v elektronski obliki mora biti podpisana z elektronskim podpisom oziroma vložena prek informacijskega sistema za sprejem vlog (63. in 66. člen ZUP). Če se prošnja pošlje po pošti, se za dan vložitve šteje dan oddaje priporočene pošiljke (tretji odstavek 68. člena ZUP).
Taksna tarifa Zakona o upravnih taksah pri tarifni številki 1 določa za vloge takso 4,50 evra, opomba (4) k tej tarifni številki pa določa, da se taksa ne plača za vloge, na podlagi katerih se odloča o pravicah stranke znotraj postopka in o postranskih vprašanjih v zvezi z izvedbo postopka; prošnja za podaljšanje roka je taka vloga. Taksa se ne plača tudi za elektronske vloge (opomba 3) in za sklepe o takih vprašanjih (opomba 3 k tarifni številki 3).
To je vzorec in ne pravni nasvet. Uradnega obrazca za prošnjo za podaljšanje roka ni; v zahtevnejših zadevah naj prošnjo pregleda odvetnik.

Na kratko

Rok, ki ga je določila uradna oseba, ki vodi postopek, in s predpisi določen rok, ki ga je mogoče podaljšati, se podaljšata na prošnjo prizadete osebe (ZUP, 99. člen, tretji odstavek).
Prošnja mora biti vložena pred iztekom roka; prošnja, vložena po izteku, podlage za podaljšanje ne da več (ZUP, 99. člen, tretji odstavek).
Za podaljšanje morajo biti podani opravičeni razlogi, ki jih stranka navede v prošnji (ZUP, 99. člen, tretji odstavek).
Zoper sklep o podaljšanju roka ni pritožbe (ZUP, 99. člen, četrti odstavek).
Kadar je vloga nepopolna ali nerazumljiva, organ zahteva odpravo pomanjkljivosti in vložniku določi rok, v katerem jo mora popraviti; prav ta rok je tisti, ki ga je najpogosteje treba podaljšati (ZUP, 67. člen, prvi odstavek).
Če vložnik pomanjkljivosti ne odpravi, organ vlogo zavrže s sklepom, zoper katerega je dovoljena pritožba (ZUP, 67. člen, drugi odstavek).
Pri roku, določenem po dnevih, se dan vročitve ne všteje, za začetek roka se vzame prvi naslednji dan; če je zadnji dan roka nedelja, praznik, dela prost dan ali drug dan, ko organ ne dela, se rok izteče s pretekom prvega naslednjega delavnika (ZUP, 100. in 101. člen).
Taksa za prošnjo se ne plača, ker gre za vlogo o vprašanju znotraj postopka (Zakon o upravnih taksah, taksna tarifa, opomba 4 k tarifni številki 1).

Pravne podlage in uradni viri

Vsak del te prošnje izhaja iz spodaj navedenih členov Zakona o splošnem upravnem postopku in iz taksne tarife Zakona o upravnih taksah.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

Zakon o splošnem upravnem postopku, 63. člen
Vloga se lahko vloži v pisni obliki. Pisna vloga je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana (vloga v fizični obliki), ali pa je v elektronski obliki in podpisana z elektronskim podpisom. Vloga v fizični obliki se izroči neposredno organu ali pošlje po pošti; vloga v elektronski obliki se pošlje informacijskemu sistemu organa ali informacijskemu sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje.
Zakon o splošnem upravnem postopku, 66. člen
Vloga mora biti razumljiva in mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava: navedbo organa, kateremu se pošilja, zadevo, katere se tiče, zahtevek oziroma predlog, navedbo morebitnega zastopnika ali pooblaščenca ter osebno ime oziroma firmo in naslov vložnika. Vložnik mora vlogo podpisati, razen če to zaradi oblike vloge ni mogoče. Organ lahko zahteva navedbo uradno dodeljene identifikacijske številke, če je to potrebno zaradi identifikacije stranke ali pridobivanja podatkov iz uradnih evidenc.
Zakon o splošnem upravnem postopku, 67. člen
Če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči. Organ mora zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti; zahteva se pošlje ali izroči vložniku v obliki dopisa. Če vložnik pomanjkljivosti ne odpravi, organ vlogo zavrže s sklepom, zoper katerega je dovoljena pritožba.
Zakon o splošnem upravnem postopku, 68. člen
Vloga je vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme, preden izteče rok, in tudi, če je zaradi očitne pomote vložena pri nepristojnem organu pred iztekom roka. Če se vloga pošlje po pošti, se kot dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje priporočene pošiljke na pošti oziroma dan sprejetja poštne pošiljke, ki ga označi izvajalec poštne storitve.
Zakon o splošnem upravnem postopku, 99. člen
Če roki niso določeni s predpisom, jih glede na okoliščine primera določi uradna oseba, ki vodi postopek. Rok, ki ga je določila uradna oseba, in s predpisi določen rok, ki ga je mogoče podaljšati, se lahko podaljšata na prošnjo, ki jo vloži prizadeta oseba pred iztekom roka, če so podani opravičeni razlogi za podaljšanje. Zoper sklep o podaljšanju roka ni pritožbe.
Zakon o splošnem upravnem postopku, 100. člen
Roki se računajo po dnevih, mesecih in letih. Če je rok določen po dnevih, se dan vročitve ali sporočitve oziroma dan dogodka ne všteje, temveč se za začetek roka vzame prvi naslednji dan. Konec roka je lahko označen tudi z določenim koledarskim dnem.
Zakon o splošnem upravnem postopku, 101. člen
Začetka in teka rokov ne ovirajo nedelje in prazniki ali dela prosti dnevi. Če je zadnji dan roka nedelja, praznik, dela prost dan ali kakšen drug dan, ko se pri organu ne dela, se rok izteče s pretekom prvega naslednjega delavnika.
Zakon o splošnem upravnem postopku, 103. člen
Stranki, ki je iz opravičenega razloga zamudila rok ali narok ali kakšno drugo dejanje postopka in ga zaradi tega ne more več opraviti, se na njen predlog dovoli vrnitev v prejšnje stanje.
Zakon o splošnem upravnem postopku, 226. člen
S sklepom se odloča o vprašanjih, ki se tičejo postopka, in o tistih vprašanjih, ki se kot postranska vprašanja pojavijo v zvezi z izvedbo postopka in se o njih ne odloča z odločbo.
Zakon o splošnem upravnem postopku, 235. člen
Pritožba se vloži v 21 dneh, če ni z zakonom drugače določeno. Pritožbeni rok se za vsako osebo in vsak organ, ki se mu odločba vroči, šteje od dneva vročitve odločbe.
Zakon o upravnih taksah, taksna tarifa, tarifni številki 1 in 3
Za prošnje, zahteve, predloge, prijave, priglasitve in druge vloge je taksa 4,50 evra, če ni predpisana kakšna druga taksa. Taksa se ne plača za vloge, na podlagi katerih se odloča o pravicah stranke znotraj postopka in o tistih vprašanjih, ki kot postranska vprašanja nastanejo v zvezi z izvedbo postopka (opomba 4), in ne za elektronske vloge (opomba 3). Taksa se ne plača tudi za sklepe o takih vprašanjih (opomba 3 k tarifni številki 3).

Pogosta vprašanja

Kateri rok je v upravnem postopku mogoče podaljšati?

Rok, ki ga je določila uradna oseba, ki vodi postopek, in s predpisi določen rok, ki ga je mogoče podaljšati (tretji odstavek 99. člena ZUP). Rok, za katerega predpis podaljšanja ne dopušča, se ne podaljša — pri takem roku je pot predlog za vrnitev v prejšnje stanje po 103. členu ZUP.

Do kdaj moram vložiti prošnjo za podaljšanje roka?

Pred iztekom roka. Tretji odstavek 99. člena ZUP določa, da se rok podaljša na prošnjo, ki jo prizadeta oseba vloži pred iztekom roka. Če je rok že potekel, podaljšanje ni več mogoče; stranka lahko predlaga vrnitev v prejšnje stanje, če je rok zamudila iz opravičenega razloga (103. člen ZUP).

Koliko stane prošnja za podaljšanje roka?

Nič. Taksna tarifa Zakona o upravnih taksah pri tarifni številki 1 določa za vloge takso 4,50 evra, opomba (4) k tej tarifni številki pa določa, da se taksa ne plača za vloge, na podlagi katerih se odloča o pravicah stranke znotraj postopka in o vprašanjih, ki kot postranska vprašanja nastanejo v zvezi z izvedbo postopka — prošnja za podaljšanje roka je taka vloga. Taksa se ne plača tudi za elektronske vloge (opomba 3) in za sklep o takem vprašanju (opomba 3 k tarifni številki 3).

Ali je prošnja veljavna brez uradnega obrazca in brez overitve?

Da. Uradnega obrazca za prošnjo ni in overitev podpisa ni predpisana. Obvezne sestavine vloge določa 66. člen ZUP, obliko pa 63. člen ZUP: pisna vloga mora biti lastnoročno podpisana, vloga v elektronski obliki pa podpisana z elektronskim podpisom oziroma vložena prek informacijskega sistema za sprejem vlog.

Kakšni so opravičeni razlogi za podaljšanje roka?

Zakon jih ne našteva. Tretji odstavek 99. člena ZUP zahteva le, da so opravičeni razlogi podani, presojo pa prepušča organu, ki rok podaljša s sklepom. Zato je treba razlog v prošnji konkretno opisati in mu, kolikor je mogoče, priložiti dokazilo — vloga mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava (prvi odstavek 66. člena ZUP).

Ali se lahko pritožim, če organ roka ne podaljša?

Zoper sklep o podaljšanju roka ni pritožbe (četrti odstavek 99. člena ZUP). Če organ roka za dopolnitev vloge ne podaljša in vložnik pomanjkljivosti ne odpravi, organ vlogo zavrže s sklepom — zoper tak sklep pa je pritožba dovoljena (drugi odstavek 67. člena ZUP).

Ali lahko podaljšam rok za pritožbo?

ZUP podaljšanja roka za pritožbo ne predvideva. Rok za pritožbo je 21 dni od vročitve odločbe (prvi odstavek 235. člena ZUP, kakor je spremenjen z novelo ZUP-I), podaljšati pa je mogoče le rok, ki ga je določila uradna oseba, in s predpisi določen rok, ki ga je mogoče podaljšati (tretji odstavek 99. člena ZUP). Kdor rok za pritožbo zamudi iz opravičenega razloga, lahko predlaga vrnitev v prejšnje stanje (103. člen ZUP).

Kdaj je prošnja, poslana po pošti, vložena pravočasno?

Če se vloga pošlje po pošti, se kot dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje priporočene pošiljke na pošti oziroma dan sprejetja poštne pošiljke, ki ga označi izvajalec poštne storitve; če ta dan ni označen ali ni razviden, se šteje, da je vloga vložena, ko jo organ prejme (tretji odstavek 68. člena ZUP). Vloga je vložena pravočasno tudi, če je zaradi očitne pomote vložena pri nepristojnem organu pred iztekom roka (drugi odstavek 68. člena ZUP).

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena 30. september 2026. Več dokumentov v rubriki Upravni postopek.