Preskoči na vsebino

Statut društva (temeljni akt)

Temeljni akt, ki ga ustanovitelji sprejmejo na ustanovnem zboru in ga priložijo zahtevi za registracijo društva pri upravni enoti. Zakon o društvih v prvem odstavku 9. člena našteje enajst sestavin, ki jih akt mora določati; ta vzorec jih pokriva vse. Društva ga pogosto imenujejo statut ali pravila društva.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuObliko določa zakon

Kako poteka postopek

  1. 1

    Najprej ustanovni zbor

    Društvo ustanovijo najmanj tri poslovno sposobne fizične ali pravne osebe. Na ustanovnem zboru sprejmejo sklep o ustanovitvi in ta temeljni akt ter izvolijo zastopnika društva (8. člen ZDru-1). O zboru se piše zapisnik, iz katerega morajo biti razvidni vsi trije sklepi.

  2. 2

    Ime preverite, preden ga zapišete

    Ime mora biti v slovenščini, vsebovati besedo društvo, združenje, družina ali klub in označbo dejavnosti ter se razlikovati od imen drugih društev (10. člen ZDru-1). Za uporabo imena državnega organa, občine, podjetja ali znamenite osebnosti je potrebno predhodno dovoljenje.

  3. 3

    Nato zahteva za registracijo na upravni enoti

    Zahtevo vloži zastopnik pri upravni enoti, na območju katere je sedež društva. Priložiti je treba zapisnik ustanovnega zbora, en izvod temeljnega akta, seznam ustanoviteljev z lastnoročnimi podpisi, naslov sedeža, podatke o zastopniku in podatke o dejavnostih (18. člen ZDru-1). Upravna enota odloči v 30 dneh.

  4. 4

    Če akt ni usklajen z zakonom, dobite rok za popravek

    Upravna enota društvo opozori in določi rok od 15 dni do treh mesecev za uskladitev temeljnega akta. Če društvo v roku ne odgovori, se šteje, da je zahteva za registracijo umaknjena (19. člen ZDru-1). Najpogostejši razlog je manjkajoča obvezna sestavina iz 9. člena.

  5. 5

    Vsako kasnejšo spremembo akta prijavite v 30 dneh

    Zahtevo za registracijo spremembe temeljnega akta je treba vložiti v 30 dneh od nastale spremembe, s zapisnikom seje organa in izvodom sprememb ali prečiščenim besedilom (20. člen ZDru-1).

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 6

Pregled korakov

Ime in sedež

Več informacij

Ime in sedež sta prvi obvezni sestavini temeljnega akta (9. člen ZDru-1). Sedež je izbrani kraj poslovanja, naslov sedeža pa se sporoči ob registraciji.

Zakaj je to potrebno?

Ime mora biti v slovenščini, se razlikovati od imen drugih društev in vsebovati označbo, ki nakazuje dejavnost (10. člen ZDru-1).

Zakaj je to potrebno?

Če ga pustite prazno, se člen o skrajšanem imenu ne izpiše.

Zakaj je to potrebno?

Naslov sedeža se priloži zahtevi za registracijo (18. člen ZDru-1). Sprememba naslova se prijavi v 30 dneh (20. člen).

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Temeljni akt (statut) društva

1. člen — Ime in sedež društva

Ime društva je: ________________.

Sedež društva je v ________________, naslov sedeža pa ________________.

Društvo je prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje. Je pravna oseba zasebnega prava in pravno osebnost pridobi z vpisom v register društev pri upravni enoti, na območju katere je njegov sedež.

V pravnem prometu društvo uporablja le svoje registrirano ime.

2. člen — Namen in cilji delovanja

Namen delovanja društva je: ________________

Cilji delovanja društva so: ________________

Namen ustanovitve in delovanja društva ni pridobivanje dobička. Presežke prihodkov nad odhodki iz vseh dejavnosti in drugih virov društvo trajno namenja za uresničevanje svojega namena in ciljev in jih ne deli med člane.

3. člen — Dejavnost in naloge društva

Namen in cilje društvo uresničuje z naslednjimi nepridobitnimi dejavnostmi oziroma nalogami: ________________

Glavna dejavnost društva je ________________.

4. člen — Pogoji in način včlanjevanja

Članstvo v društvu je prostovoljno in osebno. Član društva lahko postane ________________, ki podpiše pristopno izjavo in se zaveže delovati v skladu s tem temeljnim aktom.

Za osebo do dopolnjenega sedmega leta starosti in za osebo, ki nima poslovne sposobnosti, podpiše pristopno izjavo njen zakoniti zastopnik. Za osebo od dopolnjenega sedmega do dopolnjenega 15. leta starosti mora zakoniti zastopnik pred njenim vstopom v društvo podati pisno soglasje.

Pravno osebo v društvu zastopa pooblaščena oseba.

Delovanje v društvu temelji na enakopravnosti članstva.

5. člen — Pravice in obveznosti članov

Član društva ima pravico sodelovati pri upravljanju društva, voliti in biti voljen v organe društva, sodelovati pri dejavnostih društva, biti obveščen o delu društva in njegovem finančnem poslovanju ter dajati predloge organom društva.

Član društva je dolžan spoštovati ta temeljni akt in sklepe organov društva, plačevati članarino, varovati ime in premoženje društva ter sodelovati pri uresničevanju njegovega namena in ciljev.

Članarina: ________________.

Člani sodelujejo pri upravljanju društva neposredno na zboru članov ali posredno po izvoljenih organih oziroma zastopniku društva.

6. člen — Prenehanje članstva

Članstvo v društvu preneha s prostovoljnim izstopom, s črtanjem, z izključitvijo ter s smrtjo člana oziroma s prenehanjem pravne osebe, ki je članica društva.

Član prostovoljno izstopi, kadar zastopniku društva poda pisno izjavo o izstopu. Črta se član, ki članarine ne plača niti po pisnem opominu v roku, določenem v opominu. Izključi se član, ki ravna v nasprotju s tem temeljnim aktom ali škoduje imenu ali premoženju društva; o izključitvi odloči organ, določen s tem aktom.

Zoper odločitev o črtanju ali izključitvi se član lahko pritoži zboru članov. Če društvo o pritožbi ne odloči v treh mesecih od njenega prejema, se šteje, da je pritožba zavrnjena.

7. člen — Način upravljanja in organi društva

Društvo upravljajo njegovi člani. Organa društva sta zbor članov in zastopnik društva; nadzor nad poslovanjem se izvaja na način, določen v tem temeljnem aktu.

Mandatna doba izvoljenih organov društva je ________________. Po izteku mandata so lahko ponovno izvoljeni.

Organ društva je sklepčen, če je navzoča več kot polovica vseh njegovih članov, odločitve pa so veljavno sprejete, če je zanje glasovala večina navzočih članov.

O pritožbah zoper odločitve organov društva in zastopnika društva odloča zbor članov.

8. člen — Zbor članov

Zbor članov je najvišji organ društva in ga sestavljajo vsi člani društva.

Zbor članov sprejema ta temeljni akt in njegove spremembe ter druge najpomembnejše odločitve v društvu. Zbor članov zlasti voli in razrešuje zastopnika društva in člane drugih organov, sprejema letno poročilo, določa višino članarine, odloča o pritožbah članov ter odloča o prenehanju društva in o prenosu njegovega premoženja.

Zbor članov skliče zastopnik društva najmanj enkrat letno. Zbor članov lahko kadarkoli skliče tudi petina vseh članov društva.

Zbor članov je sklepčen, če je navzoča več kot polovica vseh članov društva, odločitve pa so veljavno sprejete, če je zanje glasovala večina navzočih članov.

O seji zbora članov se piše zapisnik, ki ga podpišeta predsedujoči seje in zapisnikar.

9. člen — Zastopanje društva

Društvo zastopa ________________, ki ga izvoli zbor članov za mandatno dobo ________________. Zastopnik društva je lahko le poslovno sposobna fizična oseba.

Zastopnik društva zastopa društvo samostojno. Za pravne posle, s katerimi društvo pridobiva ali odsvaja nepremičnine, in za posle, ki presegajo z letnim finančnim načrtom določen obseg, je potreben predhoden sklep zbora članov; v tem obsegu so pooblastila zastopnika omejena.

Zastopnik društva vodi tekoče poslovanje društva, skrbi za izvajanje sklepov zbora članov, pripravi letno poročilo in odgovarja za javnost dela društva.

Za zakonito poslovanje društva odgovarjata društvo in zastopnik društva.

10. člen — Premoženje in financiranje društva

Premoženje društva sestavljajo denarna in druga sredstva, ki jih društvo pridobi s članarino, darili in volili, prispevki donatorjev, iz javnih sredstev, z opravljanjem dejavnosti društva in iz drugih virov, ter njegove nepremične in premične stvari in materialne pravice.

Društvo ne sme deliti svojega premoženja članom. Vsaka delitev premoženja društva med njegove člane je nična.

Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga porabi za uresničevanje svojega namena in ciljev oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti, določene v tem temeljnem aktu.

11. člen — Finančno in materialno poslovanje

Društvo vodi poslovne knjige ________________, v skladu z zakonom in računovodskim standardom za društva.

Poslovno leto društva je enako koledarskemu letu. Za poslovno leto društvo izdela letno poročilo, ki vsebuje bilanco stanja in izkaz poslovnega izida s pojasnili k izkazom ter poročilo o poslovanju društva in obsega resničen prikaz premoženja in poslovanja društva.

Letno poročilo sprejme zbor članov. Poročilo je veljavno sprejeto, če je bil pred sprejetjem opravljen notranji nadzor nad finančnim in materialnim poslovanjem društva.

Letno poročilo za preteklo poslovno leto društvo predloži Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve do 31. marca tekočega leta.

12. člen — Javnost dela društva

Delovanje društva je javno.

Javnost dela društvo zagotavlja tako, da ________________

Za javnost dela društva in za dajanje informacij o njegovem delu je odgovoren zastopnik društva.

13. člen — Način sprejemanja sprememb in dopolnitev temeljnega akta

Ta temeljni akt ter njegove spremembe in dopolnitve sprejema zbor članov. Predlog sprememb lahko vloži zastopnik društva ali petina vseh članov društva; predlog mora biti članom poslan skupaj z vabilom na sejo zbora članov.

Spremembe in dopolnitve so sprejete, če je zanje glasovala večina na seji navzočih članov, pri čemer mora biti navzoča več kot polovica vseh članov društva.

Društvo vloži zahtevo za registracijo spremembe temeljnega akta pri pristojni upravni enoti v 30 dneh od nastale spremembe in zahtevi priloži zapisnik seje zbora članov ter izvod sprememb temeljnega akta ali njegovo prečiščeno besedilo.

14. člen — Prenehanje društva in razpolaganje s premoženjem

Društvo preneha po volji članov, s spojitvijo z drugimi društvi, s pripojitvijo k drugemu društvu, s stečajem, na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja ali po samem zakonu.

Po volji članov društvo preneha, če zbor članov sprejme sklep o prenehanju društva. V sklepu zbor članov določi, da se premoženje društva po poravnavi vseh obveznosti prenese na ________________. Premoženja društva ni mogoče prenesti na politično stranko niti ga ni dovoljeno razdeliti med člane.

Neporabljena sredstva, pridobljena iz proračuna, se vrnejo proračunu, preostanek premoženja pa se prenese na prevzemnika premoženja z dnem izbrisa društva iz registra društev.

O sklepu o prenehanju mora zastopnik društva v 30 dneh obvestiti pristojno upravno enoto in zahtevati izbris društva iz registra društev. Zahtevi in sklepu priloži poročilo o razpolaganju s premoženjem društva, iz katerega so razvidni obseg premoženja, način poravnave vseh obveznosti, višina neporabljenih javnih sredstev in način njihove vrnitve proračunu ter način prenosa preostanka premoženja na prevzemnika.

15. člen — Končna določba

Ta temeljni akt je sprejel ustanovni zbor društva v ________________, dne ________________, in velja od dneva sprejetja.

Društvo lahko v pravnem prometu nastopa od vpisa v register društev, s katerim pridobi pravno osebnost.

Predsedujoči ustanovnega zbora

Zastopnik društva

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Temeljni akt je ena od obveznih prilog zahteve za registracijo društva. Priložiti je treba tudi zapisnik ustanovnega zbora, seznam ustanoviteljev z lastnoročnimi podpisi, naslov sedeža, podatke o zastopniku ter podatke o dejavnostih in predlog glavne dejavnosti (18. člen ZDru-1).
  • Če upravna enota ugotovi, da temeljni akt ni v skladu z Zakonom o društvih, društvo opozori in mu določi rok od 15 dni do treh mesecev za uskladitev. Če društvo v roku ne odgovori, se šteje, da je zahteva za registracijo umaknjena (19. člen ZDru-1).
  • Taksa za odločbo o vpisu društva v register je 27,20 EUR, za vpis spremembe temeljnega akta 18,10 EUR, za vpis spremembe imena, sedeža, naslova sedeža ali zastopnika 4,50 EUR. Za vlogo se plača 4,50 EUR, elektronske vloge pa so takse proste (Zakon o upravnih taksah, taksna tarifa, tarifni številki 1 in 16).
  • Členi o sklicu zbora članov, o sklepčnosti in o odgovornosti zastopnika povzemajo zakonsko pravilo, ki velja, če temeljni akt ne določa drugače (6., 13. in 26. člen ZDru-1). Društvo jih lahko uredi drugače, prepovedi iz 24. in 38. člena — delitve premoženja med člane in prenosa premoženja na politično stranko — pa ne more izključiti.
  • Uradnega vzorca temeljnega akta ni; ta listina povzema obvezne sestavine iz prvega odstavka 9. člena Zakona o društvih. Pri društvu z zaposlenimi, z večjim premoženjem ali s pridobitno dejavnostjo naj akt pred oddajo pregleda pravnik.

Temeljni akt (statut) društva

1. člen — Ime in sedež društva

Ime društva je: ________________.

Sedež društva je v ________________, naslov sedeža pa ________________.

Društvo je prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje. Je pravna oseba zasebnega prava in pravno osebnost pridobi z vpisom v register društev pri upravni enoti, na območju katere je njegov sedež.

V pravnem prometu društvo uporablja le svoje registrirano ime.

2. člen — Namen in cilji delovanja

Namen delovanja društva je: ________________

Cilji delovanja društva so: ________________

Namen ustanovitve in delovanja društva ni pridobivanje dobička. Presežke prihodkov nad odhodki iz vseh dejavnosti in drugih virov društvo trajno namenja za uresničevanje svojega namena in ciljev in jih ne deli med člane.

3. člen — Dejavnost in naloge društva

Namen in cilje društvo uresničuje z naslednjimi nepridobitnimi dejavnostmi oziroma nalogami: ________________

Glavna dejavnost društva je ________________.

4. člen — Pogoji in način včlanjevanja

Članstvo v društvu je prostovoljno in osebno. Član društva lahko postane ________________, ki podpiše pristopno izjavo in se zaveže delovati v skladu s tem temeljnim aktom.

Za osebo do dopolnjenega sedmega leta starosti in za osebo, ki nima poslovne sposobnosti, podpiše pristopno izjavo njen zakoniti zastopnik. Za osebo od dopolnjenega sedmega do dopolnjenega 15. leta starosti mora zakoniti zastopnik pred njenim vstopom v društvo podati pisno soglasje.

Pravno osebo v društvu zastopa pooblaščena oseba.

Delovanje v društvu temelji na enakopravnosti članstva.

5. člen — Pravice in obveznosti članov

Član društva ima pravico sodelovati pri upravljanju društva, voliti in biti voljen v organe društva, sodelovati pri dejavnostih društva, biti obveščen o delu društva in njegovem finančnem poslovanju ter dajati predloge organom društva.

Član društva je dolžan spoštovati ta temeljni akt in sklepe organov društva, plačevati članarino, varovati ime in premoženje društva ter sodelovati pri uresničevanju njegovega namena in ciljev.

Članarina: ________________.

Člani sodelujejo pri upravljanju društva neposredno na zboru članov ali posredno po izvoljenih organih oziroma zastopniku društva.

6. člen — Prenehanje članstva

Članstvo v društvu preneha s prostovoljnim izstopom, s črtanjem, z izključitvijo ter s smrtjo člana oziroma s prenehanjem pravne osebe, ki je članica društva.

Član prostovoljno izstopi, kadar zastopniku društva poda pisno izjavo o izstopu. Črta se član, ki članarine ne plača niti po pisnem opominu v roku, določenem v opominu. Izključi se član, ki ravna v nasprotju s tem temeljnim aktom ali škoduje imenu ali premoženju društva; o izključitvi odloči organ, določen s tem aktom.

Zoper odločitev o črtanju ali izključitvi se član lahko pritoži zboru članov. Če društvo o pritožbi ne odloči v treh mesecih od njenega prejema, se šteje, da je pritožba zavrnjena.

7. člen — Način upravljanja in organi društva

Društvo upravljajo njegovi člani. Organa društva sta zbor članov in zastopnik društva; nadzor nad poslovanjem se izvaja na način, določen v tem temeljnem aktu.

Mandatna doba izvoljenih organov društva je ________________. Po izteku mandata so lahko ponovno izvoljeni.

Organ društva je sklepčen, če je navzoča več kot polovica vseh njegovih članov, odločitve pa so veljavno sprejete, če je zanje glasovala večina navzočih članov.

O pritožbah zoper odločitve organov društva in zastopnika društva odloča zbor članov.

8. člen — Zbor članov

Zbor članov je najvišji organ društva in ga sestavljajo vsi člani društva.

Zbor članov sprejema ta temeljni akt in njegove spremembe ter druge najpomembnejše odločitve v društvu. Zbor članov zlasti voli in razrešuje zastopnika društva in člane drugih organov, sprejema letno poročilo, določa višino članarine, odloča o pritožbah članov ter odloča o prenehanju društva in o prenosu njegovega premoženja.

Zbor članov skliče zastopnik društva najmanj enkrat letno. Zbor članov lahko kadarkoli skliče tudi petina vseh članov društva.

Zbor članov je sklepčen, če je navzoča več kot polovica vseh članov društva, odločitve pa so veljavno sprejete, če je zanje glasovala večina navzočih članov.

O seji zbora članov se piše zapisnik, ki ga podpišeta predsedujoči seje in zapisnikar.

9. člen — Zastopanje društva

Društvo zastopa ________________, ki ga izvoli zbor članov za mandatno dobo ________________. Zastopnik društva je lahko le poslovno sposobna fizična oseba.

Zastopnik društva zastopa društvo samostojno. Za pravne posle, s katerimi društvo pridobiva ali odsvaja nepremičnine, in za posle, ki presegajo z letnim finančnim načrtom določen obseg, je potreben predhoden sklep zbora članov; v tem obsegu so pooblastila zastopnika omejena.

Zastopnik društva vodi tekoče poslovanje društva, skrbi za izvajanje sklepov zbora članov, pripravi letno poročilo in odgovarja za javnost dela društva.

Za zakonito poslovanje društva odgovarjata društvo in zastopnik društva.

10. člen — Premoženje in financiranje društva

Premoženje društva sestavljajo denarna in druga sredstva, ki jih društvo pridobi s članarino, darili in volili, prispevki donatorjev, iz javnih sredstev, z opravljanjem dejavnosti društva in iz drugih virov, ter njegove nepremične in premične stvari in materialne pravice.

Društvo ne sme deliti svojega premoženja članom. Vsaka delitev premoženja društva med njegove člane je nična.

Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga porabi za uresničevanje svojega namena in ciljev oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti, določene v tem temeljnem aktu.

11. člen — Finančno in materialno poslovanje

Društvo vodi poslovne knjige ________________, v skladu z zakonom in računovodskim standardom za društva.

Poslovno leto društva je enako koledarskemu letu. Za poslovno leto društvo izdela letno poročilo, ki vsebuje bilanco stanja in izkaz poslovnega izida s pojasnili k izkazom ter poročilo o poslovanju društva in obsega resničen prikaz premoženja in poslovanja društva.

Letno poročilo sprejme zbor članov. Poročilo je veljavno sprejeto, če je bil pred sprejetjem opravljen notranji nadzor nad finančnim in materialnim poslovanjem društva.

Letno poročilo za preteklo poslovno leto društvo predloži Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve do 31. marca tekočega leta.

12. člen — Javnost dela društva

Delovanje društva je javno.

Javnost dela društvo zagotavlja tako, da ________________

Za javnost dela društva in za dajanje informacij o njegovem delu je odgovoren zastopnik društva.

13. člen — Način sprejemanja sprememb in dopolnitev temeljnega akta

Ta temeljni akt ter njegove spremembe in dopolnitve sprejema zbor članov. Predlog sprememb lahko vloži zastopnik društva ali petina vseh članov društva; predlog mora biti članom poslan skupaj z vabilom na sejo zbora članov.

Spremembe in dopolnitve so sprejete, če je zanje glasovala večina na seji navzočih članov, pri čemer mora biti navzoča več kot polovica vseh članov društva.

Društvo vloži zahtevo za registracijo spremembe temeljnega akta pri pristojni upravni enoti v 30 dneh od nastale spremembe in zahtevi priloži zapisnik seje zbora članov ter izvod sprememb temeljnega akta ali njegovo prečiščeno besedilo.

14. člen — Prenehanje društva in razpolaganje s premoženjem

Društvo preneha po volji članov, s spojitvijo z drugimi društvi, s pripojitvijo k drugemu društvu, s stečajem, na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja ali po samem zakonu.

Po volji članov društvo preneha, če zbor članov sprejme sklep o prenehanju društva. V sklepu zbor članov določi, da se premoženje društva po poravnavi vseh obveznosti prenese na ________________. Premoženja društva ni mogoče prenesti na politično stranko niti ga ni dovoljeno razdeliti med člane.

Neporabljena sredstva, pridobljena iz proračuna, se vrnejo proračunu, preostanek premoženja pa se prenese na prevzemnika premoženja z dnem izbrisa društva iz registra društev.

O sklepu o prenehanju mora zastopnik društva v 30 dneh obvestiti pristojno upravno enoto in zahtevati izbris društva iz registra društev. Zahtevi in sklepu priloži poročilo o razpolaganju s premoženjem društva, iz katerega so razvidni obseg premoženja, način poravnave vseh obveznosti, višina neporabljenih javnih sredstev in način njihove vrnitve proračunu ter način prenosa preostanka premoženja na prevzemnika.

15. člen — Končna določba

Ta temeljni akt je sprejel ustanovni zbor društva v ________________, dne ________________, in velja od dneva sprejetja.

Društvo lahko v pravnem prometu nastopa od vpisa v register društev, s katerim pridobi pravno osebnost.

Predsedujoči ustanovnega zbora

Zastopnik društva

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Vsako društvo mora imeti temeljni akt, ki mora biti v skladu z Zakonom o društvih in pravnim redom Republike Slovenije (Zakon o društvih, 4. člen).
  • Temeljni akt sprejmejo ustanovitelji — najmanj tri poslovno sposobne fizične ali pravne osebe — na ustanovnem zboru, kjer sprejmejo tudi sklep o ustanovitvi in izvolijo zastopnika društva (Zakon o društvih, 8. člen).
  • Temeljni akt mora določati enajst vsebin: ime in sedež, namen in cilje, dejavnost, pogoje včlanjevanja in prenehanja članstva, pravice in obveznosti članov, način upravljanja, zastopanje, financiranje in nadzor nad premoženjem, javnost dela, način sprejemanja sprememb akta ter način prenehanja društva z razpolaganjem s premoženjem (Zakon o društvih, 9. člen).
  • Ime društva mora biti v slovenščini, vsebovati besedo društvo, združenje, družina ali klub in označbo, ki nakazuje dejavnost društva (Zakon o društvih, 10. člen).
  • Pridobitna dejavnost mora biti v temeljnem aktu opredeljena v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti in je lahko le dopolnilna dejavnost nepridobitni (Zakon o društvih, 9. in 25. člen).
  • Pravno osebnost društvo pridobi z vpisom v register društev pri upravni enoti, ki o zahtevi odloči v 30 dneh od prejema (Zakon o društvih, 5., 17. in 19. člen).
  • Spremembo temeljnega akta mora društvo prijaviti z zahtevo za registracijo spremembe v 30 dneh od nastale spremembe (Zakon o društvih, 20. člen).
  • Taksa za odločbo o vpisu društva v register je 27,20 EUR, za vpis spremembe temeljnega akta 18,10 EUR (Zakon o upravnih taksah, taksna tarifa, tarifna številka 16).

Pravne podlage in uradni viri

Členi temeljnega akta izhajajo iz spodaj navedenih določb Zakona o društvih.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Zakon o društvih, 1. člen

    Društvo je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje. Namen ustanovitve in delovanja ni pridobivanje dobička; presežke prihodkov nad odhodki društvo namenja za svoj namen in cilje in jih ne deli med člane. Delovanje društva je javno.

  • Zakon o društvih, 2. člen

    Združevanje v društva je prostovoljno. Vsakdo lahko postane član društva in v njem deluje pod pogoji, ki jih društvo določi v temeljnem aktu. Delovanje v društvu temelji na enakopravnosti članstva.

  • Zakon o društvih, 4. člen

    Društvo mora imeti temeljni akt, ki mora biti v skladu s tem zakonom in s pravnim redom Republike Slovenije.

  • Zakon o društvih, 5. člen

    Društvo je pravna oseba zasebnega prava in pravno osebnost pridobi z vpisom v register društev. Zastopa ga oseba, določena s temeljnim aktom; zastopnik je lahko le poslovno sposobna fizična oseba. Društvo ima lahko dva zastopnika, če tako določa temeljni akt, ki določi tudi način zastopanja in meje pooblastil.

  • Zakon o društvih, 6. člen

    Če temeljni akt ne določa drugače, za zakonito poslovanje društva odgovarjata društvo in zastopnik društva. Društvo odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.

  • Zakon o društvih, 8. člen

    Društvo lahko ustanovijo najmanj tri poslovno sposobne fizične ali pravne osebe. Ustanovitelji na ustanovnem zboru sprejmejo sklep o ustanovitvi in temeljni akt društva ter izvolijo zastopnika društva.

  • Zakon o društvih, 9. člen

    Temeljni akt mora določati ime in sedež društva, namen in cilje delovanja, dejavnost oziroma naloge, pogoje in način včlanjevanja ter prenehanja članstva, pravice in obveznosti članov, način upravljanja, zastopanje, financiranje in način izvajanja nadzora nad razpolaganjem s premoženjem ter nad finančnim in materialnim poslovanjem, način zagotavljanja javnosti dela, način sprejemanja sprememb in dopolnitev akta ter način prenehanja društva in razpolaganje s premoženjem. Pridobitna dejavnost mora biti opredeljena v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti.

  • Zakon o društvih, 10. člen

    Ime društva mora biti v slovenščini, se razlikovati od imen drugih društev in ne sme biti zavajajoče ali žaljivo. Vsebovati mora besedo društvo, združenje, družina ali klub ter označbo, ki nakazuje na dejavnost. Ime ne sme vsebovati besedne zveze Republika Slovenija. V pravnem prometu društvo uporablja le svoje registrirano ime; lahko uporablja tudi skrajšano ime.

  • Zakon o društvih, 11. člen

    Članstvo v društvu je osebno; pravno osebo zastopa pooblaščena oseba. Za mladoletno osebo do dopolnjenega sedmega leta ali osebo brez poslovne sposobnosti podpiše pristopno izjavo zakoniti zastopnik, za osebo od sedmega do dopolnjenega 15. leta pa mora zakoniti zastopnik pred vstopom podati pisno soglasje.

  • Zakon o društvih, 12. člen

    Člani društva sodelujejo pri upravljanju neposredno ali posredno po predstavnikih, izvoljenih organih oziroma zastopniku društva na način, določen s temeljnim aktom.

  • Zakon o društvih, 13. člen

    Temeljni akt in njegove spremembe, ki se nanašajo na določbe iz prvega odstavka 9. člena, ter druge najpomembnejše odločitve sprejema zbor članov, ki ga sestavljajo vsi člani. Če temeljni akt ne določa drugače, ga zastopnik skliče enkrat letno, lahko pa ga skliče tudi petina vseh članov; organ je sklepčen pri navzočnosti več kot polovice vseh članov, odločitve pa so sprejete z večino navzočih. Za druge organe mora akt določiti sestavo, pristojnosti, odgovornosti, način odločanja, medsebojna razmerja, mandatno dobo ter način izvolitve in razrešitve.

  • Zakon o društvih, 14. člen

    Član lahko v enem letu od dokončne odločitve pred sodiščem izpodbija odločitve organov društva, sprejete v nasprotju z zakonom ali temeljnim aktom, vendar šele, ko je izkoristil pritožbo v društvu. Če društvo o pritožbi ne odloči v treh mesecih od prejema, se šteje, da je zavrnjena.

  • Zakon o društvih, 17. člen

    Za registracijo društva je pristojna upravna enota, na območju katere je sedež društva. O pritožbah zoper njene odločbe odloča ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

  • Zakon o društvih, 18. člen

    Zahtevi za registracijo je treba priložiti zapisnik ustanovnega zbora, temeljni akt, seznam s podatki ustanoviteljev in njihovimi lastnoročnimi podpisi, naslov sedeža društva, podatke o zastopniku, načinu zastopanja in mejah pooblastil, podatke o dejavnostih ter predlog za glavno dejavnost.

  • Zakon o društvih, 19. člen

    Pristojni organ o zahtevi odloči v 30 dneh od prejema. Če ugotovi, da temeljni akt ni v skladu z zakonom, društvo opozori in mu določi rok za uskladitev, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od treh mesecev; če društvo v roku ne dopolni vloge, se šteje, da je zahteva umaknjena.

  • Zakon o društvih, 20. člen

    Če društvo spremeni ime, skrajšano ime, sedež ali druge določbe temeljnega akta, zastopnika ali naslov sedeža, mora vložiti zahtevo za registracijo spremembe v 30 dneh od nastale spremembe in priložiti zapisnik seje organa ter izvod sprememb ali prečiščeno besedilo akta.

  • Zakon o društvih, 24. člen

    Premoženje društva sestavljajo sredstva iz članarine, daril in volil, prispevkov donatorjev, javnih sredstev, opravljanja dejavnosti in drugih virov ter nepremične in premične stvari in materialne pravice. Društvo ne sme deliti premoženja članom; vsaka delitev je nična. Presežek prihodkov nad odhodki mora porabiti za uresničevanje namena in ciljev oziroma za nepridobitno dejavnost iz temeljnega akta.

  • Zakon o društvih, 25. člen

    Pridobitna dejavnost mora biti določena v temeljnem aktu, povezana z namenom in cilji društva, opravljati pa se sme kot dopolnilna dejavnost nepridobitni in le v obsegu, potrebnem za uresničevanje namena in ciljev.

  • Zakon o društvih, 26. člen

    Društvo vodi poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva; po enostavnem jih lahko vodi, če izpolnjuje vsaj dve merili iz tretjega odstavka, samo knjigo prejemkov in izdatkov pa, če pridobitne dejavnosti ne opravlja ali jo opravlja le občasno in so bili prihodki preteklega leta manjši od 10.000 eurov. Letno poročilo sprejme zbor članov in je veljavno sprejeto le, če je bil pred sprejetjem opravljen notranji nadzor nad finančnim in materialnim poslovanjem.

  • Zakon o društvih, 29. člen

    Letno poročilo za preteklo poslovno leto mora društvo predložiti AJPES do 31. marca tekočega leta, v primeru statusne spremembe ali prenehanja pa v dveh mesecih po spremembi oziroma prenehanju.

  • Zakon o društvih, 37. člen

    Društvo preneha po volji članov, s spojitvijo z drugimi društvi, s pripojitvijo k drugemu društvu, s stečajem, na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja ali po samem zakonu.

  • Zakon o društvih, 38. člen

    V sklepu o prenehanju mora zbor članov določiti društvo, zavod, ustanovo ali drugo nepridobitno pravno osebo s podobnimi cilji, na katero se po poravnavi obveznosti prenese premoženje; premoženja ni mogoče prenesti na politično stranko, neporabljena javna sredstva pa se vrnejo proračunu. Zastopnik mora o sklepu v 30 dneh obvestiti pristojni organ, zahtevati izbris iz registra in priložiti poročilo o razpolaganju s premoženjem.

  • Zakon o upravnih taksah, taksna tarifa, tarifni številki 1 in 16

    Za odločbo o vpisu društva v register društev se plača 27,20 EUR, za vpis spremembe temeljnega akta 18,10 EUR, za vpis spremembe imena, sedeža, naslova sedeža ali zastopnika 4,50 EUR. Za vlogo se plača 4,50 EUR, elektronske vloge pa so takse proste.

Pogosta vprašanja

Ali obstaja uraden vzorec statuta društva?

Ne. Uraden obrazec obstaja za vlogo za registracijo društva, za temeljni akt pa ne. Obvezno vsebino določa prvi odstavek 9. člena Zakona o društvih, besedilo pa sestavi društvo samo.

Ali je statut isto kot temeljni akt društva?

Da. Zakon o društvih uporablja izraz temeljni akt, društva pa isto listino pogosto imenujejo statut ali pravila društva. Poimenovanje na veljavnost ne vpliva, dokler akt vsebuje vseh enajst obveznih sestavin iz 9. člena.

Koliko ustanoviteljev potrebujem za društvo?

Najmanj tri poslovno sposobne fizične ali pravne osebe. Gospodarska družba ne more ustanoviti društva, ki ima v temeljnem aktu določeno dejavnost, ki jo družba opravlja kot svojo (8. člen Zakona o društvih).

Koliko stane registracija društva?

Taksa za odločbo o vpisu v register društev je 27,20 EUR, za vlogo pa 4,50 EUR, pri čemer so elektronske vloge takse proste (Zakon o upravnih taksah, taksna tarifa, tarifni številki 1 in 16). Sestava temeljnega akta sama ne stane nič.

Kdaj temeljni akt začne veljati?

Ko ga sprejme ustanovni zbor. Društvo pa lahko v pravnem prometu nastopa šele od vpisa v register društev, ker z vpisom pridobi pravno osebnost (5. in 8. člen Zakona o društvih).

V kakšnem roku moram prijaviti spremembo statuta?

V 30 dneh od nastale spremembe. Zahtevi za registracijo spremembe je treba priložiti zapisnik seje organa, na kateri je bila sprememba sprejeta, in izvod sprememb ali prečiščeno besedilo temeljnega akta (20. člen Zakona o društvih).

Ali je treba podpise na statutu overiti pri notarju?

Ne. Zakon o društvih overitve podpisov na temeljnem aktu ne zahteva. Lastnoročni podpisi so potrebni na seznamu s podatki ustanoviteljev, ki se priloži zahtevi za registracijo (18. člen Zakona o društvih).

Ali je ta obrazec brezplačen?

Da, v celoti in brez registracije. Kar vpišete, ostane v vašem brskalniku — obrazec nima strežniškega dela in podatkov ne shrani in ne pošlje.

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Društva in prostovoljstvo.