Zahteva za priznanje delne invalidske pokojnine (delnega nadomestila)

Delovni invalid, ki zaradi invalidnosti dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno, uveljavlja pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanju Slovenije delno nadomestilo po 86. členu ZPIZ-2. Pravica se je po ZPIZ-1 imenovala delna invalidska pokojnina in uradni obrazec zavoda nosi obe imeni. Ta list pripravi podatke za uradni obrazec.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuPo uradnem obrazcu

Kako poteka postopek

1
Najprej mora biti ugotovljena invalidnost
Delno nadomestilo ni samostojna pravica: vezano je na priznano pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko (prvi odstavek 86. člena ZPIZ-2), to pravico pa pridobi zavarovanec s III. kategorijo invalidnosti, ki ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, oziroma zavarovanec z II. kategorijo invalidnosti po dopolnjenem 55. letu starosti (prvi odstavek 82. člena ZPIZ-2). Invalidnost ugotovi invalidska komisija zavoda (181. člen ZPIZ-2). Postopek se začne na zahtevo zavarovanca ali na predlog osebnega oziroma imenovanega zdravnika, v soglasju z osebnim zdravnikom pa tudi na predlog izvajalca medicine dela (drugi odstavek 178. člena ZPIZ-2).
2
Pravico do dela s krajšim delovnim časom zagotovi delodajalec
Zavarovancu, ki ima sklenjeno delovno razmerje v Republiki Sloveniji, zagotavlja pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega delodajalec (tretji odstavek 82. člena ZPIZ-2). Delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ima pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas (prvi odstavek 67. člena ZDR-1).
3
Zahtevo vložite pri območni enoti zavoda
Pravico uveljavite pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (169. člen ZPIZ-2); na prvi stopnji odloča območna enota (172. člen ZPIZ-2). Uporabite obrazec „Zahteva za priznanje delne invalidske pokojnine/delnega nadomestila“, ki ga zavod objavlja med obrazci za nadomestila iz invalidskega zavarovanja. Zahteva se poda s pisno vlogo ali ustno na zapisnik pri katerikoli enoti zavoda (peti odstavek 178. člena ZPIZ-2). Upravne takse ni (12. točka 28. člena ZUT).
4
Priložite delovno in medicinsko dokumentacijo
Postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja je uveden takrat, ko zavod prejme zahtevo s popolno delovno dokumentacijo zavarovanca ter medicinsko dokumentacijo o njegovem zdravstvenem stanju in o njegovi delovni zmožnosti (četrti odstavek 178. člena ZPIZ-2). Kadar je potrebno izvedensko mnenje, mora pristojni organ zavoda izdati odločbo najpozneje v štirih mesecih od uvedbe postopka (prvi odstavek 179. člena ZPIZ-2).
5
Če ste brez zaposlitve, se prijavite pri zavodu za zaposlovanje
Zavarovanec, ki ob nastanku invalidnosti ni bil obvezno zavarovan, in zavarovanec, ki je izgubil delo ali po lastni krivdi prekinil delovno razmerje oziroma zavarovanje, pridobi pravico do delnega nadomestila le, če se v 30 dneh po dokončnosti odločbe o priznani pravici iz invalidskega zavarovanja ali po prenehanju delovnega razmerja prijavi pri zavodu za zaposlovanje (88. člen ZPIZ-2).

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 9

Pregled korakov

Naslovnik

Več informacij

O pravicah iz zavarovanja na prvi stopnji odloča območna enota zavoda (172. člen ZPIZ-2).

Območna enota ZPIZ

Zakaj je to potrebno?

Vpišite območno enoto, pri kateri vlagate zahtevo — običajno tisto, ki pokriva vaše stalno prebivališče.

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Zahteva za priznanje pravice do delne invalidske pokojnine oziroma delnega nadomestila

1. člen — Naslovnik in vlagatelj

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Območna enota ________________.

Vlagatelj: ________________, ________________, EMŠO ________________, davčna številka ________________.

Za pojasnila sem dosegljiv na telefonski številki ________________ in na elektronskem naslovu ________________.

2. člen — Predmet zahteve

Pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije uveljavljam ________________.

Zahtevo vlagam kot oseba, ki je zavarovana pri zavodu, in prosim, da zavod o njej odloči z odločbo.

3. člen — Ugotovljena invalidnost

Pri meni je ugotovljena ________________, vzrok za nastanek invalidnosti pa je ________________.

Invalidnost je ugotovljena z odločbo zavoda ________________.

4. člen — Okoliščine, ki vplivajo na odmero

Glede dela s krajšim delovnim časom navajam: ________________.

Zavod naj pri odmeri upošteva povečanja oziroma odstotke, ki jih za ta položaj določa 86. člen ZPIZ-2.

5. člen — Zavarovanje in delodajalec

V obvezno zavarovanje sem vključen na podlagi: ________________.

Delodajalec oziroma plačnik prispevkov: ________________, ________________.

Delo, ki ga opravljam: ________________.

6. člen — Nakazilo

Priznani znesek naj zavod nakazuje na račun ________________, odprt pri ________________.

7. člen — Izjava vlagatelja

Izjavljam, da so navedeni podatki točni in popolni.

Zavodu dovoljujem, da podatke, ki jih potrebuje za odločitev o tej zahtevi, pridobi iz uradnih evidenc, ki jih vodi sam ali drug upravljavec.

Seznanjen sem, da je postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja uveden takrat, ko zavod prejme zahtevo s popolno delovno dokumentacijo ter medicinsko dokumentacijo o mojem zdravstvenem stanju in delovni zmožnosti.

Seznanjen sem, da se delno nadomestilo izplačuje od dneva začetka dela s krajšim delovnim časom od polnega, in da se, kadar delodajalec pravice po pridobitvi ni zagotovil, izplačuje največ od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi te zahteve in še za šest mesecev nazaj.

8. člen — Kraj, datum in podpis

V/Na ________________, dne ________________.

Vlagatelj/-ica

Pooblaščenec (če ga imate)

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo

Ta list ni ponatis uradnega obrazca. Zahtevo oddate na obrazcu „Zahteva za priznanje delne invalidske pokojnine/delnega nadomestila“, ki ga Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije objavlja med obrazci za nadomestila iz invalidskega zavarovanja; ta list služi pripravi podatkov in kot priloga tam, kjer je na obrazcu prostora za nekaj vrstic.
Imeni nista enakovredni. „Delna invalidska pokojnina“ je ime pravice iz ZPIZ-1; po ZPIZ-2 zavarovancu, ki zaradi invalidnosti dela s krajšim delovnim časom od polnega, pripada delno nadomestilo po 86. členu. Uživalci pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti, uveljavljenih po prejšnjih predpisih, te pravice obdržijo v nespremenjenem obsegu (prvi odstavek 396. člena ZPIZ-2), zato uradni obrazec nosi obe imeni.
Delno nadomestilo ni samostojna pravica: pripada zavarovancu s priznano pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko (prvi odstavek 86. člena ZPIZ-2). Zavarovancu, ki ima sklenjeno delovno razmerje v Republiki Sloveniji, to pravico zagotavlja delodajalec (tretji odstavek 82. člena ZPIZ-2).
Odstotkov odmere ta list ne izračunava. Zavod odmeri delno nadomestilo od invalidske pokojnine, ki bi zavarovancu pripadala na dan nastanka invalidnosti (drugi odstavek 86. člena ZPIZ-2), in sicer od osnove najmanj v odstotku najnižje pokojninske osnove, ki je za moške za 40 let pokojninske dobe določen v 37. členu ZPIZ-2 (prvi odstavek 87. člena ZPIZ-2).
Delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ima pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas (prvi odstavek 67. člena ZDR-1).
Upravne takse za to zahtevo ni (12. točka 28. člena Zakona o upravnih taksah). Overitev podpisa ni predpisana; zahteva se poda s pisno vlogo ali ustno na zapisnik pri katerikoli enoti zavoda (peti odstavek 178. člena ZPIZ-2).
Kadar je za ugotovitev pravic potrebno izvedensko mnenje, mora pristojni organ zavoda izdati odločbo najpozneje v štirih mesecih od uvedbe postopka (prvi odstavek 179. člena ZPIZ-2); v drugih primerih velja rok dveh mesecev od prejema popolne vloge (222. člen ZUP). Zoper odločbo prve stopnje je dovoljena pritožba v 15 dneh od vročitve (170. člen ZPIZ-2 in 235. člen ZUP), zoper odločbo druge stopnje pa sodno varstvo v 30 dneh (171. člen ZPIZ-2). V postopku za uveljavljanje pravic na podlagi invalidnosti ima pravico do pritožbe tudi delodajalec (drugi odstavek 170. člena ZPIZ-2).
Delno nadomestilo je obdavčeno: nadomestila iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja se štejejo za dohodek iz delovnega razmerja (7. točka drugega odstavka 37. člena ZDoh-2). Delovnemu invalidu, ki prejema nadomestilo iz obveznega invalidskega zavarovanja, se prizna zmanjšanje dohodnine v višini 13,5 % odmerjenega nadomestila (četrti odstavek 112. člena ZDoh-2).

Na kratko

Delna invalidska pokojnina je ime pravice iz ZPIZ-1; po ZPIZ-2 zavarovancu, ki zaradi invalidnosti dela s krajšim delovnim časom od polnega, pripada delno nadomestilo (86. člen ZPIZ-2), uživalci pravic po prejšnjih predpisih pa te pravice obdržijo v nespremenjenem obsegu (ZPIZ-2, prvi odstavek 396. člena).
Pravico do delnega nadomestila ima zavarovanec s priznano pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko (ZPIZ-2, prvi odstavek 86. člena).
Pravico do dela s krajšim delovnim časom ima zavarovanec s III. kategorijo invalidnosti, ki ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, in zavarovanec, pri katerem je nastala II. kategorija invalidnosti po dopolnjenem 55. letu starosti (ZPIZ-2, prvi odstavek 82. člena).
Delno nadomestilo se odmeri od invalidske pokojnine, ki bi zavarovancu pripadala na dan nastanka invalidnosti, in znaša 50 % pri štirih urah dnevno, 37,5 % pri petih, 25 % pri šestih in 12,5 % pri sedmih urah dnevno (ZPIZ-2, drugi odstavek 86. člena).
Odmerjeno delno nadomestilo se poveča za 30 %, če zavarovanec ni več zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela, in začne delati na drugem delovnem mestu, ali če po končani poklicni rehabilitaciji začne delati na drugem delu, vendar povečano nadomestilo ne sme presegati 80 % (ZPIZ-2, tretji in peti odstavek 86. člena).
Delno nadomestilo znaša 80 %, če zavarovanec izgubi delo neodvisno od svoje volje ali krivde oziroma na podlagi pozitivnega mnenja komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi ali če ob nastanku invalidnosti ni bil zaposlen, in 25 %, če delovno razmerje prekine po lastni volji ali krivdi (ZPIZ-2, četrti in šesti odstavek 86. člena).
Delno nadomestilo se izplačuje od dneva začetka dela s krajšim delovnim časom od polnega, dokler zavarovanec opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi delovni zmožnosti (ZPIZ-2, prvi odstavek 122. člena); kadar delodajalec pravice ni zagotovil takoj, se izplačuje največ od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za šest mesecev nazaj (ZPIZ-2, drugi odstavek 121. člena).
Postopek je uveden, ko zavod prejme zahtevo s popolno delovno dokumentacijo zavarovanca ter medicinsko dokumentacijo o njegovem zdravstvenem stanju in delovni zmožnosti (ZPIZ-2, četrti odstavek 178. člena); kadar je potrebno izvedensko mnenje, mora pristojni organ zavoda izdati odločbo najpozneje v štirih mesecih od uvedbe postopka (ZPIZ-2, prvi odstavek 179. člena).

Pravne podlage in uradni viri

Rubrike te zahteve izhajajo iz spodaj navedenih predpisov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 63. člen
Invalidnost se razvršča v tri kategorije. II. kategorija je podana, če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za 50 % ali več; III. kategorija, če zavarovanec ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, lahko pa opravlja določeno delo s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno, ali če je njegova delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50 % ali če še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 82. člen
Zavarovanec s III. kategorijo invalidnosti, ki ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, in zavarovanec, pri katerem je nastala II. kategorija invalidnosti po dopolnjenem 55. letu starosti in ima preostalo delovno zmožnost, imata pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma najmanj 20 ur tedensko. Zavarovancu, ki ima sklenjeno delovno razmerje v Republiki Sloveniji, to pravico zagotavlja delodajalec.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, prvi in drugi odstavek 86. člena
Pravico do delnega nadomestila ima zavarovanec s priznano pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko. Delno nadomestilo se odmeri v odstotku, ki ustreza skrajšanju polnega delovnega časa, od invalidske pokojnine, ki bi zavarovancu pripadala na dan nastanka invalidnosti: 50 % pri štirih urah dnevno, 37,5 % pri petih, 25 % pri šestih in 12,5 % pri sedmih urah dnevno.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, tretji do sedmi odstavek 86. člena
Delno nadomestilo se poveča za 30 %, če zavarovanec ni več zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela, in začne delati na drugem delovnem mestu, ali če po končani poklicni rehabilitaciji začne delati na drugem delu, pri čemer povečano nadomestilo ne sme presegati 80 %. Odmeri se v višini 80 %, če zavarovanec izgubi delo neodvisno od svoje volje ali krivde oziroma ob nastanku invalidnosti ni bil zaposlen, in v višini 25 %, če delovno razmerje prekine po lastni volji ali krivdi.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, prvi in drugi odstavek 87. člena
Nadomestila iz invalidskega zavarovanja se odmerijo od osnove najmanj v odstotku najnižje pokojninske osnove, ki je za moške za 40 let pokojninske dobe določen v 37. členu zakona; osebam, ki niso vključene v obvezno zavarovanje, najmanj v višini najnižje pokojnine.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 88. člen
Zavarovanec, ki ob nastanku invalidnosti ni bil obvezno zavarovan, in zavarovanec, ki je izgubil delo ali po lastni krivdi prekinil delovno razmerje oziroma obvezno zavarovanje, pridobi pravico do delnega nadomestila, če se v 30 dneh po dokončnosti odločbe o priznani pravici iz invalidskega zavarovanja ali po prenehanju delovnega razmerja prijavi pri zavodu za zaposlovanje.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 121. člen
Nadomestila iz invalidskega zavarovanja se zavarovancem, ki so vključeni v obvezno zavarovanje, izplačujejo za dneve dela in za druge dneve, za katere imajo pravico do nadomestila za čas odsotnosti z dela. Če delodajalec pravice do dela s krajšim delovnim časom po pridobitvi ni zagotovil, jo je pa zagotovil pozneje, se nadomestilo izplačuje največ od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za šest mesecev nazaj.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 122. člen
Delno nadomestilo se izplačuje od dneva začetka dela s krajšim delovnim časom od polnega, dokler zavarovanec opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi delovni zmožnosti. Za začetek tega dela šteje dan nastopa dela, dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi, ali, če ta ni dogovorjen, dan podpisa nove pogodbe o zaposlitvi.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 169. člen
Pravice iz obveznega zavarovanja uveljavi pri zavodu oseba, ki je bila pri zavodu zavarovana. Pravice za primer invalidnosti zaradi poškodbe pri delu se uveljavljajo pri zavodu, če je bil zavarovanec v času poškodbe zavarovan pri tem zavodu.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 172. člen
O pravicah iz zavarovanja odloča na prvi stopnji območna enota zavoda, na drugi stopnji pa drugostopenjski organ zavoda.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 178. člen
Postopek za uveljavljanje pravic se začne na zahtevo zavarovanca, postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja pa tudi na predlog zavarovančevega osebnega zdravnika ali imenovanega zdravnika. Postopek je uveden, ko zavod prejme zahtevo s popolno delovno dokumentacijo zavarovanca ter medicinsko dokumentacijo o njegovem zdravstvenem stanju in delovni zmožnosti. Zahteva se poda s pisno vlogo ali ustno na zapisnik pri katerikoli enoti zavoda.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 179. in 181. člen
Kadar je za ugotovitev pravic potrebno izvedensko mnenje, mora pristojni organ zavoda izdati odločbo najpozneje v štirih mesecih od uvedbe postopka. Izvedenska mnenja o invalidnosti dajejo izvedenski organi zavoda, ki delujejo v okviru invalidskih komisij I. in II. stopnje.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 170. in 171. člen
Zoper odločbo prve stopnje ima zavarovanec pravico do pritožbe, v postopku za uveljavljanje pravic na podlagi invalidnosti pa tudi delodajalec. Sodno varstvo lahko zavarovanec uveljavi v 30 dneh od vročitve odločbe, izdane na drugi stopnji.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 396. člen
Uživalci pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti (II. in III. kategorija invalidnosti), uveljavljenih po predpisih do 31. decembra 2002 in po ZPIZ-1, obdržijo te pravice v nespremenjenem obsegu tudi po uveljavitvi tega zakona. Nove pravice po tem zakonu lahko pridobijo le v primeru poslabšanja že ugotovljene invalidnosti ali nastanka nove invalidnosti.
Zakon o delovnih razmerjih, prvi odstavek 67. člena
Delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ima pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas.
Zakon o splošnem upravnem postopku, 222. in 235. člen
Organ mora odločbo izdati in vročiti najpozneje v dveh mesecih od prejema popolne vloge, v enostavnejših zadevah v enem mesecu. Pritožba se vloži v 15 dneh od vročitve odločbe.
Zakon o upravnih taksah, 12. točka 28. člena
Taks so oproščeni dokumenti in dejanja za uveljavitev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zdravstvenega varstva.
Zakon o dohodnini, 7. točka drugega odstavka 37. člena
Pokojnine, nadomestila in drugi dohodki iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja se štejejo za dohodek iz delovnega razmerja.
Zakon o dohodnini, četrti odstavek 112. člena
Rezidentu, ki prejema nadomestilo iz obveznega invalidskega zavarovanja kot delovni invalid, se prizna zmanjšanje dohodnine v višini 13,5 % odmerjenega nadomestila.

Pogosta vprašanja

Ali delna invalidska pokojnina še obstaja?

Kot nova pravica ne, kot že priznana pravica pa da. ZPIZ-2 je uvedel delno nadomestilo po 86. členu, uživalci pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti (II. in III. kategorija invalidnosti), uveljavljenih po ZPIZ-1 ali po predpisih do 31. decembra 2002, pa te pravice obdržijo v nespremenjenem obsegu (prvi odstavek 396. člena ZPIZ-2). Uradni obrazec zavoda zato nosi obe imeni.

Koliko ur moram delati, da dobim delno nadomestilo?

Najmanj štiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko. To je spodnja meja pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega iz prvega in drugega odstavka 82. člena ZPIZ-2, na katero je pravica do delnega nadomestila vezana (prvi odstavek 86. člena ZPIZ-2).

Koliko znaša delno nadomestilo?

Odvisno od števila ur dela. Od invalidske pokojnine, ki bi zavarovancu pripadala na dan nastanka invalidnosti, znaša 50 % pri štirih urah dnevno, 37,5 % pri petih, 25 % pri šestih in 12,5 % pri sedmih urah dnevno (drugi odstavek 86. člena ZPIZ-2). Nadomestilo se odmeri od osnove najmanj v odstotku najnižje pokojninske osnove, ki je za moške za 40 let pokojninske dobe določen v 37. členu ZPIZ-2 (prvi odstavek 87. člena ZPIZ-2).

Kdaj znaša delno nadomestilo 80 odstotkov?

Kadar zavarovanec dela ne izgubi po svoji volji. Delno nadomestilo se odmeri v višini 80 % invalidske pokojnine, ki bi zavarovancu pripadala na dan nastanka invalidnosti, če izgubi delo na podlagi pozitivnega mnenja komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi ali neodvisno od svoje volje ali krivde ali če ob nastanku invalidnosti ni bil zaposlen oziroma obvezno zavarovan (četrti odstavek 86. člena ZPIZ-2).

Od kdaj mi zavod začne izplačevati delno nadomestilo?

Od dneva začetka dela s krajšim delovnim časom od polnega. Za ta dan šteje dan nastopa dela, dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ali, če ta ni dogovorjen, dan podpisa nove pogodbe o zaposlitvi (prvi in drugi odstavek 122. člena ZPIZ-2). Če delodajalec pravice po pridobitvi ni zagotovil, jo je pa zagotovil pozneje, se nadomestilo izplačuje največ od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za šest mesecev nazaj (drugi odstavek 121. člena ZPIZ-2).

Koliko stane vloga in ali je delno nadomestilo obdavčeno?

Vloga je brezplačna, nadomestilo je obdavčeno. Taks so oproščeni dokumenti in dejanja za uveljavitev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (12. točka 28. člena Zakona o upravnih taksah). Nadomestila iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja se štejejo za dohodek iz delovnega razmerja (7. točka drugega odstavka 37. člena ZDoh-2), delovnemu invalidu, ki prejema nadomestilo iz obveznega invalidskega zavarovanja, pa se prizna zmanjšanje dohodnine v višini 13,5 % odmerjenega nadomestila (četrti odstavek 112. člena ZDoh-2).

Ali je treba zahtevo overiti pri notarju ali na upravni enoti?

Ne. Overitev podpisa na tej zahtevi ni predpisana. Zahteva za uvedbo postopka za uveljavljanje ali varstvo pravic se poda s pisno vlogo ali ustno na zapisnik pri katerikoli enoti zavoda (peti odstavek 178. člena ZPIZ-2).

Kako dolgo pravica do delnega nadomestila velja?

Dokler zavarovanec opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi delovni zmožnosti (prvi odstavek 122. člena ZPIZ-2). Uživalci pravic iz prvega odstavka 396. člena ZPIZ-2 lahko nove pravice po ZPIZ-2 pridobijo le v primeru poslabšanja že ugotovljene invalidnosti ali nastanka nove invalidnosti (tretji odstavek 396. člena ZPIZ-2).

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena 3. oktober 2026. Več dokumentov v rubriki Pokojnine in invalidnost.