Zahteva za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov

Listina, s katero samostojni podjetnik ali druga fizična oseba z dejavnostjo Finančni upravi RS sporoči, da bo davčno osnovo ugotavljala z normiranimi odhodki namesto z dejanskimi. Kdor dejavnost šele začenja, priglasitev vloži v osmih dneh od vpisa v primarni register; kdor dejavnost že opravlja, do 31. marca leta, za katero se odloči.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuPo uradnem obrazcu

Kako poteka postopek

1
Preverite prihodkovni pogoj
Od 7. marca 2026 se meje presojajo po povprečju prihodkov iz dejavnosti dveh zaporednih predhodnih davčnih let: 120.000 eurov, če ste bili v vsakem od teh let obvezno zavarovani na podlagi samozaposlitve najmanj 75 % minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa, 50.000 eurov, če v nobenem od njiju niste bili, in 85.000 eurov, če ste bili v enem in v drugem ne. Kdor je v katerem od teh let dejavnost opravljal le del leta, povprečje prilagodi sorazmerno številu dni opravljanja dejavnosti.
2
Izberite pravo pot glede na to, ali dejavnost šele začenjate
Kdor dejavnost začne na novo, priglasitev opravi hkrati s prijavo za vpis v davčni register, v osmih dneh od vpisa v primarni register — pri samostojnem podjetniku je to vpis v Poslovni register Slovenije (drugi odstavek 308. člena ZDavP-2). Kdor dejavnost že opravlja, priglasitev opravi do 31. marca leta, za katero se za normirane odhodke odloči, oziroma v obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za predhodno leto (prvi odstavek 308. člena ZDavP-2).
3
Pripravite razkritji
Uradni obrazec zahteva dve razkritji: ali ste v 18 mesecih pred priglasitvijo ustanovili družbo, zavod ali primerljivo osebo po tujem pravu, se preoblikovali s prenosom dela podjetja ali začeli opravljati dejavnost na podlagi prenosa podjetja (osmi odstavek 6. člena ZPZR), in ali imate povezane osebe po 16. členu ZDoh-2, ki davčno osnovo ugotavljajo na podlagi prihodkov po računovodskih standardih (2. točka devetega odstavka 6. člena ZPZR). V teh primerih se v prihodke za presojo pogojev štejejo tudi prihodki teh oseb.
4
Vložite priglasitev
Finančna uprava RS priglasitev sprejema prek portala eDavki. Zavezanec, ki na novo začne opravljati dejavnost, hkrati predloži še izračun predvidene davčne osnove, višine predhodne akontacije in obrokov. Takse za priglasitev ni.
5
Vedite, kaj priglasitev pomeni naprej
Priglasitev velja do preklica: šteje se, da normirane odhodke uveljavljate tudi za naslednje davčno leto, dokler davčnega organa v obračunu za predhodno leto ne obvestite o prenehanju (četrti odstavek 308. člena ZDavP-2, enajsti odstavek 6. člena ZPZR). Med davčnim letom načina ugotavljanja davčne osnove ni mogoče spremeniti.

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 5

Pregled korakov

Zavezanec za davek

Več informacij

Podatki morajo biti taki, kot jih vodi davčni register — po njih davčni organ priglasitev poveže z zavezancem.

Zavezanec za davek

Davčna številka

Matična številka

Sedež opravljanja dejavnosti

Elektronski naslov

Telefonska številka

Finančni urad, ki mu je priglasitev naslovljena

Zakaj je to potrebno?

Praviloma urad, na območju katerega ima zavezanec sedež opravljanja dejavnosti oziroma stalno prebivališče.

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov

1. člen — Naslovnik in zavezanec

FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE, ________________

Zavezanec za davek: ________________, ________________.

Davčna številka: ________________. Matična številka: ________________.

Elektronski naslov: ________________. Telefonska številka: ________________.

2. člen — I. Izjava o uveljavljanju normiranih odhodkov

Izjavljam, da želim v davčnem letu ________________ ugotavljati davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov v skladu z določili 59. člena Zakona o dohodnini, in sicer do preklica oziroma do davčnega obdobja, ko ne bom več izpolnjeval pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.

3. člen — II. Izjava o izpolnjevanju pogojev

Izjavljam, da izpolnjujem vse pogoje za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, ki so določeni z zakonom, ki ureja dohodnino, in s 6. členom Zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.

4. člen — Seznanitev s posledicami

Seznanjen sem, da davčni organ priglasitev, opravljeno po zakonskem roku, s sklepom zavrže in da pritožba zoper ta sklep ne zadrži izvršitve.

Seznanjen sem, da se šteje, da sem normirane odhodke priglasil tudi za naslednje davčno leto, dokler davčnega organa v obračunu za predhodno leto ne obvestim o prenehanju.

Seznanjen sem, da se dohodnina od dohodka iz dejavnosti, ugotovljenega z upoštevanjem normiranih odhodkov, izračuna po stopnjah iz 7. člena Zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov in se šteje za dokončni davek, ter da se nepredložitev davčnega obračuna na predpisan način oziroma v predpisanem roku kaznuje kot prekršek.

5. člen — Kraj in datum

________________, ________________

Datum

Podpis zavezanca/ke

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo

Priglasitev, opravljena po zakonskem roku, se s sklepom zavrže; pritožba zoper sklep ne zadrži izvršitve (tretji odstavek 308. člena ZDavP-2). Enako opozorilo je natisnjeno na uradnem obrazcu Finančne uprave RS.
Med davčnim letom zavezanec ne more zahtevati spremembe načina ugotavljanja davčne osnove; obvestilo o prenehanju učinkuje od začetka davčnega leta, za katero je dano (enajsti odstavek 6. člena ZPZR).
Normirani odhodki znašajo 80 % prihodkov do 60.000 eurov, torej največ 48.000 eurov, če je izpolnjen pogoj zavarovanja na podlagi samozaposlitve; sicer 80 % prihodkov do 12.500 eurov in 40 % od 12.500 do 30.000 eurov (59. člen ZDoh-2).
Dohodnina se izračuna po stopnji 20 % do davčne osnove 72.000 eurov in 14.400 eurov ter 35 % nad tem zneskom, pri zavezancu brez izpolnjenega pogoja zavarovanja pa po stopnji 20 % do 33.000 eurov in 6.600 eurov ter 35 % nad tem zneskom, in se šteje za dokončni davek (7. člen ZPZR).
Meje za vstop, navedene v tej listini, izhajajo iz novele ZPZR-A, ki velja od 7. marca 2026. Pred njo se je upoštevalo le prihodke preteklega davčnega leta (50.000 oziroma 120.000 eurov) in je veljala petletna prepoved ponovnega vstopa, ki jo je novela odpravila.
Rok iz 4. člena novele ZPZR-A za naknadno priglasitev normiranih odhodkov za leto 2026 se je iztekel 31. marca 2026; po tem roku naknadna priglasitev iz tega naslova ni več mogoča (Finančna uprava RS, objava z dne 27. marca 2026).
Takse za priglasitev ni. Kdor davčnega obračuna ne predloži na predpisan način ali v predpisanem roku, se kaznuje z globo od 800 do 10.000 eurov (1. točka prvega odstavka 397. člena ZDavP-2).
Ta listina povzema rubrike uradnega obrazca in ga ne nadomešča. Za elektronsko oddajo je na portalu eDavki na voljo izvirni obrazec Finančne uprave RS.

Na kratko

Priglasitev se vloži najpozneje do 31. marca leta, za katero se zavezanec odloči za normirane odhodke, oziroma do poteka roka za predložitev obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za predhodno leto, in sicer v tem obračunu (Zakon o davčnem postopku, prvi odstavek 308. člena).
Kdor dejavnost začne na novo, priglasitev opravi hkrati s prijavo za vpis v davčni register, v osmih dneh od vpisa v primarni register oziroma v uradno evidenco organa (Zakon o davčnem postopku, drugi odstavek 308. člena).
Priglasitev, opravljeno po zakonskem roku, davčni organ s sklepom zavrže; pritožba zoper ta sklep ne zadrži izvršitve (Zakon o davčnem postopku, tretji odstavek 308. člena).
Sestavni del priglasitve sta izjava zavezanca, da za davčno leto uveljavlja ugotavljanje davčne osnove z normiranimi odhodki, in izjava o izpolnjevanju pogojev (Zakon o davčnem postopku, prvi in drugi odstavek 308. člena).
Normirani odhodki znašajo 80 % prihodkov do 60.000 eurov, torej največ 48.000 eurov, če je bil zavezanec obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev; sicer 80 % prihodkov do 12.500 eurov in 40 % od 12.500 do 30.000 eurov (Zakon o dohodnini, 59. člen).
Dohodnina od dohodka iz dejavnosti, ugotovljenega z normiranimi odhodki, se izračuna po stopnji 20 % do davčne osnove 72.000 eurov in 14.400 eurov ter 35 % nad tem zneskom, pri zavezancu, ki ni izpolnil pogoja zavarovanja, pa po stopnji 20 % do 33.000 eurov in 6.600 eurov ter 35 % nad tem zneskom; ta dohodnina se šteje za dokončni davek (Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, 7. člen).
Priglasitev velja do preklica: šteje se, da je zavezanec normirane odhodke priglasil tudi za naslednje davčno leto, dokler davčnega organa v obračunu za predhodno leto ne obvesti o prenehanju (Zakon o davčnem postopku, četrti odstavek 308. člena, in Zakon o pravici do zimskega regresa, enajsti odstavek 6. člena).
Takse za priglasitev ni (Finančna uprava RS, eDavki, opis storitve za začetek opravljanja dejavnosti fizične osebe).

Pravne podlage in uradni viri

Deli priglasitve izhajajo iz spodaj navedenih predpisov in uradnega obrazca Finančne uprave RS.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

Zakon o davčnem postopku, 308. člen
Zavezanec, ki izpolnjuje pogoje iz zakona o dohodnini, priglasi ugotavljanje davčne osnove z normiranimi odhodki najpozneje do 31. marca leta, za katero se zanje odloči, oziroma do roka za predložitev obračuna za predhodno leto, in sicer v tem obračunu. Kdor dejavnost začne na novo, priglasitev opravi hkrati s prijavo za vpis v davčni register v osmih dneh od vpisa v primarni register. Sestavni del priglasitve sta izjava o uveljavljanju in izjava o izpolnjevanju pogojev. Prepozno priglasitev davčni organ s sklepom zavrže. Šteje se, da je zavezanec priglasil normirane odhodke tudi za naslednje leto, dokler ne obvesti o prenehanju.
Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, 6. člen
Zavezanec lahko upošteva normirane odhodke, če priglasi ugotavljanje davčne osnove z dejanskimi prihodki in normiranimi odhodki in izpolnjuje prihodkovne pogoje. V okviru kmečkega gospodinjstva se sme za posamezno dejavnost priglasiti en sam nosilec. Zavezanec mora davčni organ obvestiti o prenehanju; obvestilo učinkuje od začetka davčnega leta, za katero je dano. Kdor obvestilo poda ali preseže dvoletno povprečje prihodkov, mora davčno osnovo ugotavljati na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov. V davčnem obračunu razkrije prihodke, dosežene s povezanimi osebami in z delodajalcem.
Novela ZPZR-A, spremenjeni tretji, četrti in novi šestnajsti odstavek 6. člena ZPZR
Meje za vstop se presojajo po povprečju prihodkov dveh zaporednih predhodnih davčnih let: 120.000 eurov ob zavarovanju na podlagi samozaposlitve v obeh letih, 50.000 eurov brez njega in 85.000 eurov, kadar je pogoj izpolnjen le v enem letu. Pri zavezancu, ki je dejavnost opravljal le del leta, se povprečje prilagodi sorazmerno številu dni. Petletna prepoved ponovnega vstopa je odpravljena. Pogoj zavarovanja za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev je izpolnjen, če je bil zavezanec zavarovan v skupnem trajanju najmanj 75 % minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa samozaposlenega.
Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, 7. člen
Dohodnina od dohodka iz dejavnosti, ki se ne všteva v letno davčno osnovo, se izračuna po stopnji 20 % do davčne osnove 72.000 eurov in 14.400 eurov ter 35 % nad tem zneskom, pri zavezancu brez izpolnjenega pogoja zavarovanja pa po stopnji 20 % do 33.000 eurov in 6.600 eurov ter 35 % nad tem zneskom. Tako izračunana dohodnina se šteje za dokončni davek.
Zakon o dohodnini, 59. člen
Normirani odhodki znašajo 80 % prihodkov do 60.000 eurov in 0 % nad tem zneskom, če je bil zavezanec obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev; sicer 80 % prihodkov do 12.500 eurov, 40 % od 12.500 do 30.000 eurov in 0 % nad 30.000 eurov. Za zavezance iz kmečkega gospodinjstva znašajo 80 % prihodkov, vendar največ 48.000 eurov na nosilca in na drugega zavarovanega člana.
Priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ob začetku opravljanja dejavnosti (eDavki, Obrazec 1)
Uraden obrazec zajema podatke o zavezancu za davek, davčno številko, podatke o sedežu opravljanja dejavnosti, elektronski naslov in telefon, izjavo o uveljavljanju normiranih odhodkov za navedeno davčno leto do preklica, izjavo o izpolnjevanju pogojev, razkritje statusnih preoblikovanj v 18 mesecih pred priglasitvijo, razkritje povezanih oseb ter kraj, datum in podpis.
Zakon o davčnem postopku, 397. člen
Z globo od 800 do 10.000 eurov se kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ne predloži davčnega obračuna ali ga ne predloži na predpisan način oziroma v predpisanih rokih; odgovorna oseba se kaznuje z globo od 400 do 4.000 eurov.

Pogosta vprašanja

Do kdaj moram priglasiti normirane odhodke?

Do 31. marca leta, za katero se za normirane odhodke odločite, oziroma do poteka roka za predložitev obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za predhodno leto — priglasitev takrat opravite kar v tem obračunu (prvi odstavek 308. člena ZDavP-2). Kdor dejavnost začne na novo, jo mora opraviti v osmih dneh od vpisa v primarni register, hkrati s prijavo za vpis v davčni register (drugi odstavek 308. člena ZDavP-2).

Ali obstaja uraden obrazec za priglasitev normiranih odhodkov?

Da. Finančna uprava RS na portalu eDavki objavlja obrazec „Priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ob začetku opravljanja dejavnosti“, ki se sklicuje na prvi odstavek 308. člena ZDavP-2 ter na tretji, šesti in deveti odstavek 6. člena ZPZR. Kdor dejavnost že opravlja, priglasitev opravi v obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za predhodno leto.

Koliko stane priglasitev normiranih odhodkov?

Nič. Finančna uprava RS pri tej storitvi navaja, da takse ni. Davčna posledica priglasitve je, da se dohodnina od dohodka iz dejavnosti odmeri po stopnji 20 % oziroma 35 % nad mejo iz 7. člena ZPZR in se šteje za dokončni davek.

Kakšne prihodke smem imeti, da lahko vstopim v sistem normirancev?

Povprečje prihodkov iz dejavnosti dveh zaporednih predhodnih davčnih let, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, ne sme presegati 120.000 eurov, če ste bili v vsakem od teh let obvezno zavarovani na podlagi samozaposlitve najmanj 75 % minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa, 50.000 eurov, če v nobenem od njiju niste bili, in 85.000 eurov, če ste bili v enem letu in v drugem ne. Te meje je uvedla novela ZPZR-A, ki velja od 7. marca 2026; pred njo se je upoštevalo le prihodke preteklega leta.

Koliko časa priglasitev velja?

Do preklica. Šteje se, da ste normirane odhodke priglasili tudi za naslednje davčno leto, dokler davčnega organa v obračunu za predhodno leto ne obvestite o prenehanju (četrti odstavek 308. člena ZDavP-2). Na uradnem obrazcu je to zapisano kot „do preklica oziroma do davčnega obdobja, ko ne bom več izpolnjeval pogojev“.

Kdaj moram iz sistema normirancev izstopiti?

Kadar povprečje prihodkov iz dejavnosti dveh zaporednih predhodnih davčnih let preseže 120.000 eurov pri zavezancu, ki je bil v obeh letih obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve, 50.000 eurov pri zavezancu, ki v nobenem letu ni bil, ali 85.000 eurov pri zavezancu, ki pogoja ne izpolni v obeh letih (trinajsti odstavek 6. člena ZPZR). Takrat morate davčno osnovo ugotavljati na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ter voditi ustrezne poslovne knjige.

Kaj se zgodi, če priglasitev vložim prepozno?

Davčni organ jo s sklepom zavrže, pritožba zoper ta sklep pa ne zadrži izvršitve (tretji odstavek 308. člena ZDavP-2). Opozorilo o tem je natisnjeno tudi na samem uradnem obrazcu. Za tisto davčno leto tako ostanete pri ugotavljanju davčne osnove z dejanskimi prihodki in odhodki.

Ali je ta obrazec brezplačen?

Da, v celoti in brez registracije. Kar vpišete, ostane v vašem brskalniku — obrazec nima strežniškega dela in podatkov ne shrani in ne pošlje.

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena 23. september 2026. Več dokumentov v rubriki Davki in računovodstvo.